Priročniki Publikacije  

Mednarodno sodelovanje

Polona Okretič

Svetovalka za informiranje in izobraževanje

mag. Barbara Škraba Flis, univ.dipl.inž.grad.

Generalna sekretarka IZS

V zgodovinskem mestu Lecce, ki je staro že več kot 2000 let in leži v pokrajini Apulija, na peti italijanskega škornja, je 8. in 9. maja letos pod okriljem Svetovne zveze inženirskih organizacij (WFEO) in v organizaciji Nacionalnega sveta italijanskih inženirjev (CNI) potekala 1. Mediteranska konferenca inženirskih organizacij. 

Konference so se udeležile inženirske organizacije številnih mediteranskih držav (Albanija, Alžirija, Ciper, Egipt, Grčija, Italija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Palestina, Slovenija, Sirija, Tunizija in Španija) in nekaterih inženirskih združenj (WFEO, ECEC, ECCE). 

Na konferenci so inženirske organizacije Sredozemlja, med katerimi je bila tudi Inženirska zbornica Slovenije, podpisale Pismo o nameri. 

V Pismu so zapisale, da se narodi sredozemskih držav soočajo z velikimi ekonomskimi in političnimi izzivi, zato je ključ družbenega in ekonomskega napredka te regije zagotovo v tesnem sodelovanju med državami sredozemskega bazena. Ob tem so sodelujoči na konferenci opozorili na pomembno vlogo inženirjev in inženirskih inštitucij na področju širjenja znanj in tehnologij v teh izjemno hitro (tudi tehnološko) rastočih družbah. 

Podpisniki Pisma o nameri so se zavezali k oblikovanju splošnih osnov za nadaljnje sodelovanje pri razvoju sredozemskih družb in sodelovanju na različnih področjih aktivnosti. 

Strateška področja sodelovanja, zapisana v aneksu Pisma o nameri se osredotočajo na: 

• izmenjavo informacij o inženirskem znanju in poklicnih sistemih znotraj posamezne sredozemske države, kar bi olajšalo mobilnost inženirjev znotraj sredozemskega področja, 
• promocijo trajnostne gradnje in uporabe obnovljivih virov energije, energetsko učinkovite osvetlitve ter ekološkega oblikovanja, 
• delitev znanja in prenos inovativnih tehnologij, predvsem tistih, ki zadevajo varno uporabo pitne in sanitarne vode, sistema recikliranja in ravnanja z odpadki, 
• varstvo naravne in kulturne dediščine; promocija in obnova grajenega okolja ter 
• prilagajanje infrastrukture klimatskim spremembam. 

To so v bistvu tudi področja delovanja petih delovnih skupin, ki so bile ustanovljene na konferenci. V sklopu teh bo Mediteranska konferenca sodelovala tudi s Združenjem arabskih inženirjev (Federation of Arab Engineers, FAE) in sorodnimi tehničnimi komiteji WFEO. 

Naslednja konferenca bo predvidoma čez eno leto v Egiptu.

V okviru dvodnevne konference sta potekali dve okrogli mizi. Prva je bila osredotočena na mobilnost inženirjev v mediteranskem prostoru, druga na kulturno, zgodovinsko, arhitektonsko in inženirsko dediščino.

Podlaga za pravo je bila študija, ki jo je pripravil CNI ob sodelovanju 21. inženirskih organizacij, in vsebuje podatke o predpisih in regulaciji poklica pooblaščeni inženir v sredozemskih državah.

Iz nje izhaja, da večina držav čuti potrebo po zaščiti javnega interesa v smislu zagotavljanja varnosti uporabnikov in tretjih oseb, ki ga navkljub pozivom k deregulaciji ščitijo s pomočjo različnih regulacijskih modelov. Poklic je natančno reguliran v večini sredozemskih držav in delno v Albaniji, medtem ko v Alžiriji, Maroku in Franciji ni reguliran. V Franciji in Maroku je poklicna kvalifikacija zaščitena z akreditacijo študijev pri pooblaščenem organu, v Alžiriji tudi to ne. Zato pa je v Maroku, Alžiriji in Albaniji mogoče opaziti iniciative po vzpostavitvi reguliranega poklica. 

Del študije podrobneje obravnava vidik trajanja in vsebine šolanja ter področij specializacije. Ugotovljeno je bilo, da število inženirskih izobraževalnih programov narašča predvsem v državah, v katerih obstaja močna potreba po gradnji infrastrukture in kjer je razširjeno prepričanje, da je inženirstvo vitalnega pomena za razvoj ekonomskega sistema in odprtje novih delovnih mest. V splošnem se da zaključiti, da je v večini držav pogoj za dostop do poklica zaključen pet-letni študij po srednji izobrazbi. Pri tem imajo v sedmih državah enovit pet-letni študij, medtem ko v državah, v katerih je implementiran Bolonjski študijski sistem, prevladuje dvokrožni sistem po načelu 3+2. Svet zase je Francija, v kateri je zaslediti večje število inženirskih kvalifikacij, katerih podlaga je od dva do pet letno izobraževanje, ki je akreditirano pri pooblaščenem vladnem organu. Akreditacijski organ študija je sicer od države do države različen. Poleg vladnega organa v Franciji je to na primer poklicna zbornica na Portugalskem, ministrstvo za izobraževanje v Grčiji in država v Maroku in Tuniziji.

Pod drobnogled so bile v študiji vzete tudi delovne izkušnje, potrebne za dostop do poklica. Na tem področju so odstopanja večja, saj se gibljejo od enega do petih let. 

Osebno zavarovanje za škodo, ki bi jo lahko povzročil pooblaščeni inženir poznajo le v Italiji, Siriji, na Malti in na Portugalskem, pri čemer so na Portugalskem pooblaščeni inženirji zavarovani preko poklicne zbornice (kolektivno). 

Stalno poklicno izobraževanje je zaenkrat obvezno le v Italiji in na Hrvaškem. Res pa je, da v več državah trenutno potekajo postopki oziroma prizadevanja za uvedbo obveznega stalnega poklicnega izobraževanja.

Internacionalizacija inženirskega poklica je kompleksen proces na več nivojih: izmenjava študentov, priznavanje poklicnih kvalifikacij, stalno poklicno izobraževanje na mednarodni ravni. Vse našteto so orodja, ki lahko spodbujajo mobilnost inženirjev v mediteranskem prostoru, kot tudi vodijo do bolj ambicioznega cilja, to je kreaciji poklica “Mediteranski inženir”, ki pri izvajanju svojega poklica ne bi bil več omejen na državne meje.