Priročniki Publikacije  

Geodezija v praksi

 

Matej Hašaj, univ.dipl.inž.geod.

Član MSGeo

 

 

Človek je začel posegati v okolje, ga spreminjati in si ga prilagajati zaradi različnih potreb. Vsak poseg, pa naj si bo to vetrna elektrarna, hidrocentrala, avtocesta ali zgolj enodružinska hiša ali gozdna vlaka, se v prostoru pojavi zaradi zadovoljevanja različnih človekovih potreb. Potreba generira idejo, nato sledi iskanje primerne lokacije, umeščanje objekta v prostor, projektiranje, prenos projekta v naravo in na koncu poseg. Seveda moramo pri tem upoštevati še razne omejitve v prostoru.

 

Osnova tako prostorskega načrtovanja kot celotnega procesa iskanja primerne lokacije, umeščanja objekta v prostor in projektiranja so geodetske podlage, zato je tudi od njihove kvalitete močno odvisen končni rezultat izvedbe. Kvalitetne geodetske podlage v fazi umeščanja objekta v prostor nam omogočajo optimalno izkoriščanje razpoložljivega prostora, to je v večini primerov od parcelne meje do parcelne meje. Pri različnih projektih in fazah projekta se srečujemo z različno natančnimi geodetskimi podlagami, tako denimo za iskanje optimalne trase neke večje ceste uporabljamo geodetske podlage merila 1 : 25000, za samo umestitev ceste v prostor in izdelavo projektne dokumentacije pa tako generalizirana podlaga ne zadostuje več.

 

Geodetske podlage za različne potrebe načrtovanja, projektiranja in izvedbe pripravljajo geodetska podjetja v večini primerov kot geodetske načrte za različne namene uporabe.

 

Geodetski načrt je opredeljen v Pravilniku o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/2004; v nadaljevanju: Pravilnik). Pravilnik določa vsebino, način izdelave in uporabo geodetskega načrta. Namen pravilnika je bil poenotiti izdelavo in uporabo geodetskih načrtov. Pravilnik je splošen in velja za vse geodetske načrte, podrobneje pa določa vsebino geodetskega načrta za pripravo projektne dokumentacije za graditev objekta, geodetskega načrta novega stanja zemljišča in geodetskega načrta za pripravo državnega in občinskega lokacijskega načrta (sedaj državnega prostorskega načrta in občinskega prostorskega načrta ter občinskega podrobnega prostorskega načrta).

 

Vsebino in skladnost geodetskega načrta s predpisi in z namenom uporabe potrdi odgovorni geodet. Odgovorni geodet odgovarja za pravilnost in ustreznost geodetskega načrta le za namene uporabe, opredeljene v certifikatu.

 

Geodetski načrt je sestavljen iz grafičnega prikaza in certifikata. Certifikat vsebuje informacije, ki so pomembne za pravilno uporabo geodetskega načrta. Grafični prikaz geodetskega načrta moramo vedno uporabljati skupaj s certifikatom.

 

V skladu z 10. členom Pravilnika je Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS) julija 2004 objavila Topografski ključ za izdelavo in prikaz vsebine geodetskih načrtov, ki določa topografske znake za prikaz vsebine geodetskega načrta. Topografski ključ je zasnovan tako, da se lahko stalno dopolnjuje, dopolnjene verzije se objavijo na spletnih straneh GURS in IZS.

 

Geodetski načrt predstavlja prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju ter nad in pod njim v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih. Prikazana vsebina, njena popolnost, podrobnost in natančnost so odvisni od namena uporabe geodetskega načrta.

 

Izdelava geodetskega načrta je regulirana, izdelujejo jih lahko samo podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost - geodetska podjetja. Odgovorni geodet geodetskega podjetja potrdi geodetski načrt z žigom in podpisom. Bistvenega pomena pred samo izdelavo geodetskega načrta je, da se izdelovalec in naročnik geodetskega načrta ob naročilu izdelave geodetskega načrta, glede na namen uporabe načrta, dogovorita, katere podatke iz drugega odstavka 2. člena Pravilnika se bo prikazalo na načrtu, ter določita podrobnost in predvsem natančnost prikazanih vsebin.

 

Geodetski načrt se izdela na podlagi podatkov uradnih evidenc, če podatki uradnih evidenc niso vzdrževani, niso dovolj natančni oziroma, če njihova popolnost in natančnost ne zadošča za namen izdelave geodetskega načrta, se podatke zajame z geodetsko izmero. Načrt se izdela v državnem koordinatnem sistemu. V kolikor se načrt izdela v drugem koordinatnem sistemu, je potrebno to navesti v certifikatu in pri pogojih uporabe geodetskega načrta opisati navezavo na državni koordinatni sistem.

 

Običajno je na geodetskih načrtih potrebno prikazati tudi meje zemljiških parcel. V kolikor obstoječi podatki o mejah zemljiških parcel niso dovolj natančni za namen uporabe geodetskega načrta, jih je potrebno pred prikazom urediti skladno s predpisi o urejanju nepremičnin. V praksi se ureditev mej zemljiških parcel pred načrtovanjem posega v prostor priporoča, predvsem zaradi možnosti optimalnega izkoristka parcele namenjene gradnji in zagotavljanju pravne varnosti investitorja. Pri prostorskem načrtovanju zakonodaja predvideva, da se grafični prikazi izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta prikažejo na geodetskih načrtih (Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave OPN ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. št.: 99/2007), 50. člen). Geodetski načrt, ki se uporablja za prostorsko načrtovanje na nivoju občinskega prostorskega načrta je izdelan za namen planiranja in ne vsebuje vseh elementov, ki jih rabi projektant za projektiranje nekega posega v prostor, zato tak načrt nikakor ni primeren kot podlaga za izdelavo projektne dokumentacije.

 

Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1) določa postopek in s podrejenimi predpisi tudi vsebino dokumentacije potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobitev uporabnega dovoljenja. Kot obvezen elaborat v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je geodetski načrt izdelan za namen priprave projektne dokumentacije za graditev objekta. Za pridobitev uporabnega dovoljenja je potrebno upravnemu organu poleg ostale dokumentacije priložiti tudi geodetski načrt novega stanja zemljišča. Ta načrt novega stanja zemljišča se izdela po končani gradnji, na podlagi izdelanega načrta upravni organ presodi, če je objekt lokacijsko zgrajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem.

 

V vsakodnevni praksi se pri izdelavi in uporabi geodetskih načrtov še vedno srečujemo s pogostimi težavami, kot so:

 

• Pravilnik omogoča uporabo katerihkoli podatkov za geodetski načrt, "ki so dovolj natančni" za namen uporabe in potrjeni s strani odgovornega geodeta, vendar je njihova neposredna uporaba s strani projektantov pogosto nekritična;
• uporabniki običajno splošno definirajo svoje potrebe, kasneje pa z izdelkom niso zadovoljni;
• izdelovalci geodetskih načrtov ne upoštevajo 4. člena Pravilnika, ki pravi, da je potrebno podatke pridobljene iz različnih virov različnih natančnosti pri izdelavi geodetskega načrta položajno uskladiti glede na namen uporabe geodetskega načrta;
• največja težava se pojavlja pri prikazu in usklajevanju parcelnih mej, predvsem tam kjer meje niso urejene.

 

Pred samo gradnjo objekta, za katerega je z ZGO-1 predpisano gradbeno dovoljenje, zakon zavezuje izvajalca, da poskrbi za zakoličenje objekta. Zakoličenje objekta se izvede kot geodetska storitev v skladu s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju. Zakoličenje objekta je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj parcele namenjene gradnji, oziroma prenos osi trase dolžinskih objektov gospodarske javne infrastrukture.. O zakoličenju objekta se v skladu z geodetskimi predpisi izdela poseben zakoličbeni načrt, na podlagi katerega je omogočeno zakoličenje objekta v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja.

 

Vsebina zakoličbenega načrta ni posebej predpisana, priporoča se, da vsebuje uvodno stran s podatki o investitorju, izvajalcu zakoličbe, izvajalcu gradnje in projektu; kazalo vsebine; zapisnik o zakoličenju s podatki o horizontalnem in vertikalnem geodetskem datumu (geodetska osnova), metodi zakoličevanja, jasno opredelitev zakoličenih točk (os trase, zunanji vogal brez fasadnega ovoja,?…), opredelitvijo skladnosti projekta in dejanskega stanja, navedbo prisotnih na zakoličenju in podpisi; grafično prikazane zakoličene točke s podanimi višinami in zavarovanji zakoličbe.

 

Po končani gradnji se velikokrat pozabi na ureditev vpisa novozgrajenega objeta v uradne evidence. To obvezo ZGO-1 nalaga investitorju in sicer najpozneje v 15 dneh od pravnomočnosti uporabnega dovoljenja mora investitor v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, poskrbeti za vpis objekta v zemljiški kataster oziroma v primeru stavbe tudi v kataster stavb, v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture pa za vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.

 

Pri sami gradnji in po njej so še določena dela - storitve, ki jih večinoma opravljajo geodetska podjetja, niso pa z zakonodajo eksplicitno določena. Med ta dela sodijo predvsem merjenje pomikov novega objekta,okoliških objektov, določanje navpičnic, geodetski nadzor itd. Izvajanje teh storitev zahteva specifično opremo in specifična znanja, ki ga geodeti imamo, vendar je zaradi pomanjkanja zakonskih določil naročilo tovrstnih storitev odvisno predvsem od investitorja in poslovne prodornosti geodetskega podjetja.