Priročniki Publikacije  

ZGRADBE – ENERGIJA – OKOLJE 2014

 

Marko Umberger, univ.dipl.inž.grad.

Programski vodja posveta ZEO 2014

 

 

Seminar Zgradbe, energija in okolje ZEO bo letos potekal 16. in 17. oktobra v hotelu Plaza v Ljubljani. Organizatorji seminarja skušamo vsako leto izbrati temo, ki je aktualna in zanimiva. Letos smo si izbrali temo pasivno gradnjo. Dejstvo je, da so se pri nas pasivne hiše že uveljavile in da imamo že kar nekaj zgrajenih pasivnih hiš. Zlasti posamezniki, ki gradijo individualne hiše, ob načrtovanju resno razmišljajo o pasivni gradnji. Subvencije, ki jih je za gradnjo pasivnih hiš podeljeval EKO Sklad so bile izredno ugodne, zdaj bodo nekoliko nižje. Zato se postavlja vprašanje, kako bo s temi hišami v prihodnje.

 

Na našem seminarju leta 2002 smo kot prvi v Sloveniji predstavili koncept pasivne hiše. Na seminarju leta 2006 smo gostili prof. Feista, izumitelja pasivne hiše, ki nam je predstavil takratne trende v pasivni gradnji. Letos ga ponovno gostimo, da nam prikaže najnovejše dosežke, tehnične izboljšave in novosti pri pasivni gradnji.

 

Ob načrtovanju pasivne gradnje se pojavlja kar nekaj vprašanj na katere nimamo jasnega odgovora. Nekateri imajo še vedno predsodke do pasivne hiše, ker je potrebno uporabljati kontrolirano prezračevanje. Tudi med strokovnjaki je prisotna dilema pasivne ali skoraj nič energijske zgradbe.

 

Koncept pasivne gradnje je primeren tako za novogradnje kot za prenove. Energijska prenova stavb bo v Evropi glavna aktivnost na področju gradbeništva v prihodnjih 30 letih. Obnoviti bo potrebno 23 milijard m2 gradbenih površin. 70% teh površin je bilo zgrajenih pred letom 1980, zato je njihov potencial za energijsko prenovo velik. V Sloveniji imamo 90 milijonov m2 površin. S celovito prenovo je mogoče prihraniti 50?-?80% energije, kar je enako kapaciteti nove nuklearke v Krškem. Kakšen je tukaj potencial prenove v pasivnem standardu? Veliko vprašanje so tudi ne-stanovanjske pasivne hiše. Individualne stavbe so danes že standard. Tudi večstanovanjske pasivne stavbe se gradijo in so tudi že uveljavljena praksa. Kaj pa druge stavbe? Poslovne stavbe, hoteli, trgovine, šole, vrtci?

 

Še vedno tudi točno ne vemo ali pasivne hiše potrebujejo klimatizacijo. In končno, koliko so lahko pasivne stavbe dražje od navadnih? Včasih smo rekli 10%, kar je šlo zlasti na račun boljše zasteklitve, povečane izolacije in kontroliranega prezračevanja. Danes je uporaba tri-slojnih stekel zelo običajna. Enako velja za kontrolirano prezračevanje. Kaj je torej s ceno? Ali je pasivna gradnja sploh dražja?

 

Zato smo letos ponovno povabili prof. Feista, da nam odgovori na ta vprašanja. V četrtek, 16. oktobra dopoldan bo najprej govoril o novih trendih pri projektiranju in izgradnji pasivnih hiš. Nadaljeval bo s praktičnimi izkušnjami pri obnovi stavb v pasivnem standardu. Popoldan bo odgovoril na vprašanje, ali pasivne hiše potrebujejo klimatizacijo ter pojasnil svoje stališče do montažnih, zidanih stavb in skoraj nič energijskih stavb. V zadnjem delu bo odgovarjal na vprašanja udeležencev seminarja.

 

V petek, 17. oktobra bo prof. Feist izvedel delavnico z naslovom Energijska prenova stavb v pasivnem standardu. Podrobno bo analiziral naslednja področja:

 

• vlogo arhitekta pri obnovi,
• ceno prenove in ekonomsko upravičenost,
• detajle,
• enodružinske stavbe,
• večstanovanjske stavbe,
• vrtce, šole, poslovne stavbe in trgovske objekte.

 

V popoldanskem času bomo skupaj s prof. Feistom obiskali in pokomentirali nekaj pasivnih zgradb v Ljubljani in njeni okolici.

 

Vabljeni na seminar!