Priročniki Publikacije  

dr. Branko Zadnik, univ.dipl.inž.grad.

Spoštovani kolegi, člani Inženirske zbornice Slovenije in ostali, ki vam pride ta številka IZS.NOVO v roke,

 

V inženirski stroki vre. Tudi splošno vzdušje v družbi je na najnižji točki od ustanovitve Slovenije in je predvsem posledica, ki jo je povzročila ekonomsko - družbena kriza in ne kaže, da bi se stanje kmalu izboljšalo. Inženirstvo se zelo dobro zaveda, da so k nastanku te krize doprinesle tudi nepravilnosti in zlorabe, ki so se dogajale pri izvajanju javnih investicij. Državni mehanizmi, ki so (bili) zadolženi za zagotavljanje normalnih in poštenih ekonomsko - poslovnih odnosov so se pričeli (pre)počasi premikati. Do sedaj je bila krivda vzorčno in prvenstveno obešena le graditeljem. Ti so bili očitno kot navadni)delavci izkoriščeni, da so nosili vrečo. Kje so vsi ostali, ki so sodelovali pri polnjenju te vreče, torej pri izvajanju inkriminiranih del, vključno z državnimi službami, bankami in pravno stroko, ki je in je bila vsekakor prisotna pri vsaki javni pogodbi? Kje sta morala in etika vseh vpletenih? Ne da bi zagovarjali posameznike, ki so šli preko meja zakona, je potrebno, da v kolikor želimo počistiti slovenski Avgijev hlev, dokončati čistilno akcijo. Ali je bilo potrebno zaradi posameznih ekscesov potopiti celotno industrijsko vejo? Propadla so slovenska gradbena podjetja, ki so bila sposobna graditi tudi najzahtevnejše objekte. Bojim se, da je vzrok resnejši kot navaden kriminal, prisotna je namreč nesposobnost vladajočih pri upravljanju z državo. S tem je povzročena strahovita, stratešk, škoda slovenskemu narodu in prišlo je do situacije, ki nas pelje v tlačansko odvisnost od tujcev.

 

Če ne obravnavamo situacije v ostalih industrijskih panogah in se osredotočimo le na gradbeništvo, lahko ugotovimo, da se je v gradbeništvu začelo "čiščenje" pri največjih gradbenih firmah in posameznikih, ki so jih vodili. Kdaj bo na vrsti čiščenje v bančnem sektorju in čiščenje med vsakokratnimi, tudi političnim, botri ekscesnih aktivnosti, ki so se dogajale pri graditvi javnih objektov? Kdo bo nosil odgovornost za strateško popolnoma zgrešeno ekonomsko politiko zadolževanja na nivoju države? Vsak posel je bil sklenjen na osnovi podpisanih pogodb z znanimi imeni in priimki. Kje se je snovala ekonomska politika države, ki je omogočila noro zadolževanje, ki so ga zagovarjali eminentni vrhovi ekonomske stroke, ki so sicer danes sposobni zelo kritično gledati nazaj, z izrazom na obrazu, kot da nimajo nič s tem, kar se je zgodilo?

 

Splošno nezadovoljstvo naroda se je pokazalo na letošnjih parlamentarnih volitvah. Ljudstvo je zamenjalo velik del svojih predstavnikov v parlamentu in večini od njih, ki so se promovirali s poudarjanjem pravnih in občečloveških norm, kot svojim vodilom pri vstopu v politiko, izrazilo zaupanje in up, da bodo spremenili dosedanje nezdrave razmere v družbi. Tudi inženirji gojimo velika pričakovanja do nove ekipe politikov, ki so dobili mandat za upravljanje z državo. Vemo tudi, da novi predstavniki ljudstva v organih oblasti niso vsevedi in tega od njih tudi ne pričakujemo. Pričakujemo pa, da bodo imeli posluh za glas stroke in da jo bodo poslušali in upoštevali v primerih, ko se bodo srečali z odločanjem na inženirskih področjih. Žal v preteklosti to večkrat ni bil slučaj, kljub temu, da smo se preko zbornice neskončnokrat trudili iskati poti za konstruktiven dialog z državnimi organi tudi na čisto konkretnih nalogah.

 

Zaradi tega se je praktično celotna inženirska stroka s področja graditeljstva, z ambicijo nuditi pomoč in podporo delu novih izvoljencev naroda, odločila, da bo aktivno pomagala pri izpeljavi nujno potrebnih sprememb na področju graditve objektov. Organizirala se je v obliki, ki jo je možno uporabiti kot pomoč primučinkovitem delu parlamenta in državnih služb.

 

V pričujoči reviji IZS so prikazani dosedanji rezultati in informacije o dejavnostih, ki so se odvijale v poletnih mesecih 2014. Iniciativni odbor, v katerem so sodelovali predstavniki trinajstih slovenskih najreprezentativnejših organizacij s področja gradbeništva, je organiziral Zbor za oživitev slovenskega gradbeništva, na katerem se je sprejel "Memorandum za?…", ki si ga lahko preberete na naslednjih straneh in je osnova za nadaljnje jesenske akcije skupine organizatorjei. Skupina je odprta in se še vedno širi s pristopi novih in novih organizacij in posameznikov (http://www.izs.si/zbor-za-ozivitev-in-razvoj-slovenskega-gradbenistva/podpisniki-in-podporniki-memoranduma/

).

 

V tej številki našega glasila smo posvetili tudi veliko pozornost kritični temi, in sicer že velikokrat obravnavanim javnim naročilom, vključno s kriterijem najnižje cene kot edinem zveličavnem merilu za oddajo del. Žal se odgovorni za javne finance ne zavedajo, kako vpliven je ta kriterij in kako vzpodbuja padanje kvalitete še tistih del, ki se v slovenskem prostoru še izvajajo. Stroka je že ničkolikokrat opozarjala na ta problem in še bo. Veseli me, da nas je slišala politika, ki je problemu v koalicijskem sporazumu namenila mesto in ukrepe, ki mu pritičejo.

 

Inženirji smo realisti, z nogami trdno na tleh, sposobni obvladati kakršen koli tehnični problem. Upamo, da bodo ta problem sposobni in predvsem voljni obvladati politiki - rešitve zanj so stroki že davno znane.