Priročniki Publikacije  

Javna naročila

Komisija IZS za javno naročanje je maja letos v sodelovanju s službami IZS med člani IZS izvedla anketo o vrednotenju inženirskih storitev v postopkih javnega naročanja, z namenom pridobitve relevantnih podatkov vezanih na obseg, kakovost in ceno inženirskih storitev. Navedene podatke smo potrebovali pri pripravi Smernice za javna naročila inženirskih storitev (več o njej pišemo na strani 9). V nadaljevanju vam predstavljamo rezultate ankete.

69% anketirancev ima več kot 10 let delovnih izkušenj. Glede na to, da imajo različne vloge v procesu javnih naročil (74% ponudnikov inženirskih storitev, 12% ponudnikov izvajalskih storitev, 2% investitorjev oziroma naročnikov inženirskih in izvajalskih storitev) ter da prihajajo iz različnih okolij (zasebna podjetja in negospodarstvo/javna uprava) ter različnih matičnih sekcij, menimo, da je vzorec dovolj raznolik, da lahko rezultate štejemo za relevantne.

Po mnenju 78% anketirancev sta obseg in dosežena kakovost inženirskih storitev direktno povezana s ceno inženirskih storitev. Z drugimi besedami to pomeni, da če je cena prenizka, je natančnost obdelave manjša in kakovost storitev nižja. Prav slaba kakovost inženirskih storitev pa povzroča nesorazmerno škodo pri gradnji. Člani so tudi opozorili, da projektanti oz. nadzorniki svoje delo prilagajajo cenam storitev, kar pomeni, da za nizko ceno svoje delo opravijo hitro in s tem največkrat pomanjkljivo. Posledica tega je, da delo kasneje opravljajo po istem vzorcu, četudi jim kasneje investitor zagotovi več finančnih sredstev.

Da je potrebno naročanje inženirskih storitev, zaradi specifičnosti teh storitev posebej zakonsko regulirati v zakonodaji o javnem naročanju meni 67% anketirancev. Razlog vidijo v neustrezni zakonodaji, ki ne upošteva specifičnosti javnih naročil inženirskih storitev. Inženirske storitve so intelektualne narave in zato v postopkih javnega naročanja neprimerljive z naročili blaga široke potrošnje in drugimi storitvami. Inženirske storitve imajo vpliv na varstvo tretjih oseb, na zdravje, okolje in energetsko porabo/učinkovitost, zato jih gre nujno obravnavati ločeno od drugih storitev in s tem zagotoviti njihovo ustrezno kakovost. Z zakonsko ureditvijo naročanja inženirskih storitev bi bilo dobro podrobneje definirati tudi minimalni standard inženirskih storitev, ki bi dvignil nivo kakovosti le-teh, in sicer tako, da bi akt IZS "Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije" predpisali kot obvezna za uporabo.

O potrebnosti prepovedi izbire ponudnika izključno po principu najnižje cene v postopkih javnega naročanja inženirskih storitev se je opredelilo 88% anketirancev. Glavni razlog je, da najnižja cena ne zagotavlja potrebne kakovosti in zato cena ne bi smela biti edino merilo za izbor. Najnižja cena največkrat žal pomeni manj natančno obdelane projekte, posledica tega pa je dražja gradnja oziroma kasneje višji stroški uporabe in vzdrževanja objekta. Rešitev nastalega problema vidijo anketiranci v rešitvah, ki jih uporabljajo tuje države, in sicer v uporabi posebnega postopka prepoznavanja in izločitve neobičajno nizkih ponudb - tako imenovane "mediane", izločitvi najnižje in najvišje ponudbe, upoštevanju kakovosti izvedenih projektov in referenc, strokovni usposobljenosti ponudnika, kadrovski zasedbi, v ponovni uvedbi revizije, v uvajanju sankcij za slabe projekte,?… Podobno mnenje imajo člani tudi glede postopkov javnega naročanja za izvedbo del (gradnjo), saj jih kar 84% meni, da je tudi na tem področju potrebno prepovedati izbiro ponudnika izključno po principu najnižje cene. Razloge in rešitve vidijo podobno kot v postopkih javnega naročanja inženirskih storitev.

Kar 86% anketirancev meni, da je potrebno predpisati obvezno uporabo minimalnih tarif za vrednotenje inženirskih storitev. S tem bi po eni strani dvignili raven inženirsko storitev, zagotovili ustrezen obseg dokumentacije, kvalitetnejše rešitve, zmanjšali število primerov nelojalne konkurence, ki povzroča slabo kvaliteto, prav tako pa bi zmanjšali tudi stopnjo sive ekonomije. Po mnenju anketirancev, trg sam ne more določati cen intelektualnih storitev, če ni hkrati na trgu ustrezno regulirana dejavnost projektiranja, kar sedaj ni (kateri gospodarski subjekti lahko opravljajo dejavnost in kateri ne). Drži pa, da le 64% anketirancev meni, da so obstoječa Merila IZS za vrednotenje inženirskih storitev primerna za uporabo. Primernost Poenostavljenih meril za vrednotenje projektantskih storitev za stavbe (IZS in ZAPS) je potrdilo le 34% anketirancev. Glavni razlog za tako stališče članov je predvsem v tem, da se v praksi ne enih ne drugih meril ne uporablja. Videti je, da je prav zaradi neuporabe meril na trgu in prenizkih cen na trgu, mnenje anketirancev nižje od pričakovanega. Hkrati pa velja, da kar 81% anketirancev pozna in uporablja akt zbornice Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije in meni, da so uporabna.