Priročniki Publikacije  

Javna naročila

 

mag. Barbara Škraba Flis, univ.dipl.inž.grad.

Generalna sekretarka IZS

 

 

Do leta 2006, ko je stopil v veljavo tako imenovani "Dekret Bersani", so v Italiji veljale obvezne tarife za določitev honorarjev za inženirske in arhitekturne storitve. Dekret, katerega sprejem in uveljavitev je spodbudila Evropska komisija z vseevropsko akcijo odprave administrativnih ovir in s tem tudi vsakršnih pravil za vrednotenje storitev, je odpravil dotedanja pravila, ki so določala minimalne tarife in prepovedala oglaševanje, ter uvedel interdisciplinarna podjetja.

 

V času gospodarske krize so cene inženirskih storitev in gradenj zaradi velikega zmanjšanja obsega investicij strmoglavile, z njimi pa tudi kakovost stavb in infrastrukture. Drug problem, ki so ga zaznali, pa je bilo neenotno vodenje javnih investicij in postopkov oddaje javnih naročil zanje po vsej državi. Ob tem ni odveč omeniti, da v Italiji na slednjem dela okoli 10.000 javnih uslužbencev (inženirjev in arhitektov), in da se je praksa od primera do primera zelo razlikovala.

 

Z namenom ureditve razmer, ki bi posledično pozitivno vplivale tudi na nacionalno gospodarstvo (gradbeno panogo), je država Italija v tesnem sodelovanju z Consiglio Nazionale degli Ingegneri (CNI, Nacionalni svet inženirjev), ki sodi v pristojnost Ministrstva za pravosodje, pripravila in nato oktobra 2013 sprejela obvezujoč ministrski dekret za določitev honorarjev za inženirske in arhitekturne storitve pri javnem naročanju (št. 143, 31. 10. 2013).

 

Le ta skupaj z za javne naročnike predpisanim (obveznim) sistemom vrednotenja finančnega dela ponudbe v postopkih javnega naročanja in zakonskima določiloma o tem, da je pri javnem naročilu z ocenjeno vrednostjo nad 100.000 evrov obvezna uporaba kriterija ekonomsko najugodnejše ponudbe (kakovost in cena) in da je dovoljeno javno naročilo oddati šele, ko je finančna konstrukcija v celoti zaprta (denar zanjo zagotovljen v višini 100% že v času objave javnega naročila), predstavlja najširša enotna pravila javnega naročanja v Italiji.

 

Dekret in sistem vrednotenja finančnega dela ponudbe nam je maja na IZS predstavil predstavnik CNI, zadolžen za javna naročila, inženir HansjÜrg Letzner, sicer tudi podpredsednik Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC). Predstavitve so se udeležili tudi predstavniki Direktorata za javna naročila Ministrstva za finance, Direktorata za prostor Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Računskega sodišča RS, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve  in nekateri večji javni naročniki, ki smo jih povabili na predstavitev.

 

Dekret, ki ga podrobneje predstavljamo na strani 15 glasila, predstavlja za javne naročnike obvezen način določitve vrednosti inženirske storitve, ki jo ponudniki inženirskih storitev v postopku oddaje javnega naročila licitirajo oziroma znižujejo s svojimi ponudbami. Ponudniki namreč v svojih ponudbah v finančnem delu ponudbe navedejo popust na to vrednost, ki jo je izračunal naročnik na podlagi dekreta in javno objavil.

 

Vrednotenje finančnega dela ponudbe je, kot že zapisano, prav tako predpisano. Po njem višji popust na vrednost iz dekreta od določene meje navzgor ne pomeni tudi več točk oziroma višje ocene finančnega dela ponudbe, saj pravilo predvideva, da dobi najvišjo oceno "1" popust, ki ustreza srednji vrednosti popustov, medtem ko dobi največji popust največ vrednost od "0,80" do "0,90" (točno vrednost v vsakem konkretnem primeru posebej določi naročnik in jo objavi v razpisni dokumentaciji). Preostale vrednosti se določijo po gornjem grafu. Na ta način je vpliv nizke ponudbene cene na skupen rezultat omejen. S tem je urejen problem neobičajno nizkih ponudb, kot je tudi omejena nelojalna konkurenca.