Priročniki Publikacije  

Mitja Lenassi, univ.dipl.inž.str.
Predsednik UO MSS in predsednik komisije IZS za trajnostno gradnjo

 

^“Skoraj nič-energijska stavba” je v evropski direktivi 31/2010/EU opredeljena kot stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, pri čemer bo za tisto majhno količino energije potrebne za njeno delovanje v zelo veliki meri morala zadostovati energija iz obnovljivih virov. Ker pri tem poleg samih pasivnih ukrepov na stavbah v precejšnji meri igrajo vlogo tudi aktivni sistemi, med njimi tudi vgrajeni tehnični sistemi (instalacije), zanje ista evropska direktiva v drugem odstavku členu 8. zahteva, da države članice vzpostavijo mehanizme, ki zagotovijo njihovo pravilno namestitev, nastavitve in krmiljenje.

Vprašanje: Ali lahko predpisano pravilno namestitev, nastavitve in krmiljenje zagotovi gradbeni nadzor po ZGO, ali je za to potrebno nekaj drugega?

Zakon o graditvi objektov obseg opravljanja del odgovornega nadzornika opredeljuje v 88. členu z naslednjim:

1.        Nadziranje ali se v načrt za izvedbo vnašajo vse spremembe in dopolnitve, in ali se z njimi strinjata investitor in projektant;

2.        Obveščanje gradbenega inšpektorja in investitorja, če nadzornik ugotovi neskladje med projektom za izvedbo in gradbenimi predpisi, ali da kakovost gradbenih in drugih proizvodov, inštalacij, … ni ustrezno dokazana;

3.        Obveščanje investitorja, če izvajalec krši dogovorjene roke, poleg tega pa ugotovitve in predloge vpisovati v gradbeni dnevnik;

4.        Ugotovitve iz prejšnjih točk vpisovati v gradbeni dnevnik, nadalje pa dnevnik tudi podpisovati, s čimer nadzornik potrjuje resničnost podatkov/vpisov.

Nemogoče je trditi, da so zapisane naloge zelo strokovne, predvsem so administrativne: nadziranje, obveščanje, zapisovanje. Še posebej če pri tem upoštevamo, da po zakonu za vse vrste zahtevnosti objektov zadošča en sam odgovorni nadzornik, za zakonsko potrebno strokovnost morebitno imenovane odgovorne nadzornike posameznih del pa skozi tretji odstavek 86. člena in posledično tretji odstavek 77. člena ustreza že opravljen delovodski ali mojstrski izpit ter pet let delovnih izkušenj!

Nadzornik tudi ni zapisan med odgovornimi za napake gradnje v obligacijskem zakoniku (XII poglavje: Gradbena pogodba). Za vse odgovarjata samo dva: izvajalec in projektant, morebitni ostali pa samo toliko, kolikor posebno opredeljene dolžnosti in obveze izhajajo iz podjemne pogodbe, ne iz zakona.

Temu bo morda kdo poskušal oporekati s potrebnim sopodpisom odgovornega nadzornika pri izjavi o zanesljivosti objekta. Vendar pa takšno oporekanje ovrže najbolje kar zapis/stališče Združenja za svetovalni inženiring – ZISP pri GZS: “Nobena (ne) odobritev, kontrola, potrdilo, soglasje ali navodilo nadzornika ne razreši izvajalca njegovih obveznosti, ki jih ima po pogodbi, vključno z odgovornostjo za napake, opustitev ukrepov, neskladje in neizpolnjevanje zahtev. S sopodpisom izjave o zanesljivosti objekta odgovorni nadzornik ne odvezuje izvajalca njegove odgovornosti”. Torej, če je stališče ravno tistega dela stroke, ki pokriva med drugimi inženirskimi storitvami tudi nadziranje, takšno, čemu in zakaj potem sploh sopodpisovanje izjave?!

Tako se samo po sebi na tem mestu postavlja vprašanje: Zakaj se odgovorni nadzornik sploh imenuje odgovorni? In še prav posebej, zakaj imajo pridevnik odgovorni, tudi nadzorniki posameznih del, katerih potrebna strokovnost je v ZGO postavljena nerazumno nizko? Ali ne bi bilo pravilneje, da bi se vsi skupaj imenovali na primer pooblaščeni nadzorniki, pri čemer bi se predlagani pridevnik seveda nanašal na investitorja. Torej, s strani investitorja pooblaščeni nadzorniki.

Dejansko pomanjkljivo in neustrezno opredeljene naloge in predpisana strokovnost odgovornih nadzornikov, je v desetletjih od nastanka ZGO privedla do posebnega “inženirskega” profila, to je “poklicnih nadzornikov”, pri čemer je potrebno na tem mestu spomniti, da zakon za ta profil niti ne pozna strokovnega izpita. Upoštevajoč zakon se potrebno usposobljenost za vršitev gradbenega nadzora dokaže s projektiranjem ali vodenjem del – ne pa tudi z nadziranjem^[1].

In kam je opisano v tem času privedlo dejavnost gradbenega nadzora? V storitev, ki na prvem mestu ni strokovna, zato seveda tudi ne more biti odgovorna. Danes je to praviloma povsem administrativna dejavnost, ki jo predvsem na področju inštalacijskih del pokrivajo številni (upokojeni) posamezniki, ki dejanske veščine projektiranja in vodenja del niso, ali nikoli ne opravljali in tudi ne obvladali, ali pa že davno pozabili, ker jih je enostavno povozil čas.

Torej, gradbeni nadzor, vsaj pri strojnih in električnih instalacijah stavb oziroma pri tehničnih sistemih, kadar govorimo o energetski učinkovitosti stavb, bi bilo upoštevajoč 8. člen evropski direktivi 31/2010/EU NUJNO spraviti “na višji nivo”, to je iz administrativnega na strokovno inženirsko delo. Za ta namen pa je seveda nujno, da bi to delo opravljali inženirji, ki bi delovanje tehničnih sistemov na prvem mestu razumeli vsaj tako dobro kot sami projektanti, in bi bili tako tudi sposobni pregledati (revidirati) načrte, najbolje v dveh fazah, v PGD in nato tudi v PZI. Nadalje bi morali ti inženirji tudi sprotno preverjati ustreznost izvedbe del, vključno z namestitvijo, nastavitvami in krmiljenjem, kot to zahteva direktiva. Poudarjam, z dejanskim preverjanjem, in ne zgolj zbiranjem različnih izjav (pod)izvajalcev. To pomeni, da bi ti inženirji morali (znati) pripraviti tudi različne postopke preizkušanj (najprej predhodnih za posamezne naprave, nadalje funkcionalnih za zaključene sklope in končno za celotne sisteme). Še tako energetsko učinkovita stavba ob svojem dokončanju pa ne bo dolgo takšna, če ne bo z njo upravljalo tehnično osebje, ki ima za to potrebne osnove in je za to tudi dejansko usposobljeno. To ugotavlja ne nazadnje tudi sama evropska direktiva 31/2010/EU v točki 26 preambule. Torej, tu je še ena naloga za dosedanjega “odgovornega nadzornika posameznih del”: priprava in vodenje programa usposabljanj za tehnično osebje, seveda ob ustreznih osnovah: kvalitetnem PID^[2] in podrobnih navodilih za obratovanje in vzdrževanje (NOV).

Povzetek

Odgovornega nadzornika posameznih del, to je tistega, ki se nanaša na instalacije, bo moral brezpogojno zamenjati nov strokovnjak – inženir, ki bo sposoben izvajati naslednje:

1.        v fazi projektiranja v najmanj dveh fazah (na primer pri 50 % in nato pri 95 % dokončanju načrta) preveriti projektne rešitve – povedano enostavno in v jeziku ZGO: načrt “revidirati”,

2.        v fazi izvedbe preverjati “namestitev, nastavitve in krmiljenje” tehničnih sistemov, za kar bo moral najprej pripraviti ustrezne postopke preizkušanj za posamezne naprave, zaključene sklope in celotne sisteme ter nato pri teh aktivno sodelovati kot vodja,

pred predajo stavbe pripraviti program usposabljanj za tehnično osebje uporabnika (zaposleno pri investitorju ali zunanje najeto) in ga ob predaji tudi voditi.

 

---