Priročniki Publikacije  

Primerov slabe inženirske prakse je iz dneva v dan več. V razloge zanje se tokrat ne bomo spuščali, želimo pa opozoriti na njih z namenom, da jih pooblaščeni inženirji ne bi več počeli. Za prispevek je uredništvo zaprosilo upokojenega odvetnika, Vasjo Kajfeža. Izbral je nekaj primerov, na katere je naletel bodisi v okviru disciplinskih postopkov IZS, v katere je kot zunanja pravna pomoč vključen že vse od ustanovitve zbornice, bodisi pri pravnem svetovanju prijateljem, kolegom in investitorjem. Ker se jih je nabralo kar nekaj, bodo objavljeni v tej in naslednji številki revije.

 

NAVODILA O PODROBNEJŠI VSEBINI PROJEKTNE DOKUMENTACIJE - STANDARD PRAVIL DOBRE PRAKSE, KI SE (NE) UPORABLJAJO PRI PROJEKTIRANJU

 

 Raven kvalitete storitev inženirjev zagotavljajo znanje in izkušnje ter veljavni predpisi, ki zavezujejo člane IZS, ki so dolžni pri svojem delovanju spoštovati akte IZS in sklepe njenih organov.

Statut IZS (Ur.l. RS št. 78/2004) določa, da so obveznosti članov IZS spoštovanje Statuta, Kodeksa poklicne etike članov IZS, pravil strok, ki sodelujejo pri graditvi objektov ter vseh sklepov in aktov, ki jih sprejmejo pristojni organi in delovna telesa IZS.

Med akte IZS sodijo tudi Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (v nadaljevanju Navodila), ki predstavljajo nadgradnjo Pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS št. 55/2008).

Skupščina IZS je Navodila, ki predstavljajo pravila dobre prakse, sprejela kot sledi:

·          01 – uvodni del iz junija 2011, noveliran decembra 2011 in decembra 2013

·          02 – posebni del – stavbe iz aprila 2011

·          03 – posebni del – ceste iz maja 2012

·          04 – posebni del – železnice iz maja 2012

·          05 – posebni del – projekti za namakanje kmetijskih zemljišč iz maja 2012

·          06 – posebni del – projekti za odvodnjavanje kmetijskih zemljišč iz maja 2012

·          07 – posebni del – projekti za regulacije iz maja 2012.

Navodila so predpis IZS, katerega morajo pooblaščeni inženirji obvezno upoštevati pri izvajanju storitev projektiranja. ZGO-1 določa, da je projektiranje izdelava projektne dokumentacije in s tem povezanega tehničnega svetovanja, kar pomeni svetovanje v zvezi z izdelavo projektne dokumentacije. Nespoštovanje Navodil pomeni kršitev Kodeksa poklicne etike IZS.

Navodila pa ne vsebujejo le določb o izdelavi projektne dokumentacije, vsebina tega akta je tudi opis dokumentacije predhodnih del za investicijo, prostorske-, okoljske-, investicijske-, geodetske- in razpisne dokumentacije, dokumentacije po Zakonu o rudarstvu ter dokumentacije o načrtovanju požarne varnosti in načrtovanju tehničnega varovanja objektov.

Navodila so objavljena na spletni strani IZS v Rubriki Dobra praksa/Pravila dobre prakse. Do njih dostopate člani IZS s svojim osebnim geslom.

Odgovornost odgovornega vodje projekta

Pravilnik o projektni dokumentaciji določa, da je za vse sestavine vodilne mape odgovoren odgovorni vodja projekta (v nadaljevanju OVP) ter da je za vsako sestavino načrta odgovoren odgovorni projektant (posameznega) načrta.

Navedeno pomeni, da OVP ne nosi le odgovornosti za medsebojno usklajenost vseh načrtov projekta, kot to določa 47. člen ZGO-1 in za opravljanje projektantskega nadzora po 4. odstavku 45. člena ZGO-1, temveč nosi tudi odgovornost za pravilnost in popolnost vodilne mape in ima v tem primeru status, ki je podoben statusu odgovornega projektanta posameznega načrta.

Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije – uvodni del vsebuje tudi določila o statusu in položaju OVP. Pri tem je potrebno izpostaviti vlogo OVP PGD, ki edini izmed odgovornih vodij projekta izvaja tako imenovani obligatorni projektantski nadzor po 4. odstavku 45. člena ZGO-1.

V zvezi s položajem OVP je potrebno poudariti, da ga od uveljavitve ZGO-1D imenuje investitor in ne več projektant ter da OVP odgovarja izključno investitorju. Investitor imenuje OVP izmed imenovanih odgovornih projektantov, lahko pa tudi izmed drugih pooblaščenih inženirjev, ki izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta. V kolikor OVP ni vključen v posamezno projektantsko pogodbo, mora investitor, v kolikor ni sam projektant, skleniti gospodarsko pogodbo s projektantom, ki mu pripada OVP. Izdelava vodilne mape in projektantski nadzor namreč pomenita projektiranje, ki je gospodarska dejavnost. Zakonodajalec je z novelo ZGO-1D omogočil investitorju, da lahko imenuje zgolj enega pooblaščenega inženirja, ki nastopa kot OVP PGD, PZI in PID, ne glede, da pri izdelavi projektne dokumentacije nastopajo različni projektanti za PGD, PZI in PID.

OVP nastopa kot skrbnik projekta in pri tem sam odloča, katere načrte, poleg zakonsko določenih, vsebuje posamezna projektna dokumentacija. Iz navedenega je nerazumljiva praksa, ki jo občasno zasledimo na zbornici, da zlasti posamezne načrte PZI dokumentacije ne naroča investitor ali od njega pogodbeno pooblaščen naročnik, temveč izvajalec ali tretje osebe. Rezultat takega naročila je nerazumno ravnanje odgovornega projektanta posameznega načrta, ki o svojem izdelku ne obvesti OVP, torej ne stopi z njim v kontakt. Izvajalec gradi po naročenem načrtu PZI, sam načrt pa ni evidentiran v gradbenem dnevniku, niti ne v vodilni mapi elaborata o zanesljivosti objekta. Opisano zlorabo, ki pomeni kršitev Kodeksa poklicne etike članov IZS, je zlahka moč izpeljati v primeru, da isti pooblaščeni inženir nastopa istočasno kot odgovorni projektant načrta in kot odgovorni nadzornik.

Odgovornost odgovornega projektanta

Odgovorni projektant posameznega načrta, ki je imenovan s strani projektanta, ne nosi le odgovornosti po 47. členu ZGO-1, temveč nosi odgovornost tudi po 6. odstavku 7. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji. Pri tem je potrebno poudariti, da nosi odgovornost tudi za delo svojih sodelavcev. Ko je pooblaščeni inženir imenovan za odgovornega projektanta posameznega načrta, je on tista oseba, ki se seznani s projektantsko pogodbo in vhodnimi podatki, ki so potrebni za izdelavo poverjene projektne dokumentacije. Po proučitvi vseh relevantnih predpostavk, je on tisti, ki odreja delo posameznim sodelavcem v zvezi z izdelavo tehničnega poročila ali risb ter po izdelavi načrta načrt potrdi in podpiše, nikakor pa ni dopustna praksa, ki se večkrat pojavlja pri delu odgovornih projektantov, da odgovorni projektant samo podpiše in potrdi projektno dokumentacijo brez, da bi sodeloval pri kreiranju njene vsebine. Dokumentacija je sicer formalno sposobna za upravni postopek pridobitve gradbenega ali uporabnega dovoljenja, vendar je ob takem ravnanju izpostavljen sum, da gre le za izposojo/prodajo žiga in podpisa odgovornega projektanta, kar je kršitev Kodeksa poklicne etike članov IZS in zloraba javnega pooblastila.

Fakultativni projektantski nadzor

Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije ter Pravilnik o projektni dokumentaciji sicer ne govorita o izvajanju tako imenovanega fakultativnega projektantskega nadzora, vendar, ker je projektantski nadzor sestavni del projektiranja, je potrebno v tej zvezi opozoriti na določilo 83. in 85. člena ZGO-1. 2. odstavek 83. člena določa, da je predpostavka za izdelavo PID dokumentacije gradbeni dnevnik, v katerem so dokumentirane vse spremembe in dopolnitve PZI nastale med gradnjo in sta takšne spremembe in dopolnitve sproti potrjevala odgovorni nadzornik in odgovorni projektant.

88. člen ZGO-1 določa, da odgovorni nadzornik nadzoruje ali se v PZI sproti vnašajo vse spremembe in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo in ali se s takšnimi spremembami strinjata investitor in projektant. Ker se gradnja izvaja na podlagi PZI dokumentacije, je pooblaščeni odgovorni projektant odgovorni projektant PZI in ne morda PGD, kot se v praksi tudi pojavlja, ali pa kar tretji pooblaščeni inženir.

Potrebno je vedeti, da spremembe PZI dokumentacije tekom gradnje niso samo v interesu investitorja, pri tem obstaja znatni interes tudi projektanta, ki je izdelal PZI dokumentacijo. V v kolikor ni prišlo tekom gradnje do prenosa vseh avtorskih pravic na investitorja s strani projektanta, obstaja po večini na strani projektanta moralna avtorska pravica, kar pomeni prepoved do skazitve avtorskega dela.

V kolikor kot projektantski nadzornik nastopa tretji, mora le-ta imeti najmanj dovoljenje prvotnega projektanta za poseganje v njegovo projektno dokumentacijo, kljub temu, da je projektna dokumentacija v lasti investitorja. Sam menim, da v kolikor soglasja prvotnega projektanta ni, se lahko izvaja projektantski nadzor s tretjo osebo le v primeru odstopa od projektantske pogodbe ali sporazumne razveljavitve te pogodbe, tako da s sklenitvijo nove (nadaljevalne projektantske pogodbe) novi projektant in novi odgovorni projektant, ki izvaja projektantski nadzor, vstopi na mesto prvotnega projektanta PZI dokumentacije. Tu je potrebno izpostaviti določilo 9. člena Meril IZS za vrednotenje projektantskih storitev iz marca 2012, ki so pravila dobre prakse in akt IZS, kjer je določeno, da pri projektantskem nadzoru, ki ga investitor naroči posebej in obsega oglede gradbišča in razgovore projektanta z investitorjem in izvajalci del na gradbišču, projektant preveri ali se objekt gradi po njegovih načrtih. Iz navedenega je razumeti, da le odgovorni projektant PZI načrta lahko izvaja tako imenovani fakultativni projektantski nadzor.

 

Se nadaljuje v naslednji številki revije NOVO.