Priročniki Publikacije  

Na pobudo Društva vodarjev Slovenije se je 200 udeležencev javne razprave, ki je potekala 20. novembra 2014 v Ljubljani, pet ur pogovarjalo o poplavah.

Zaradi aktualnosti tematike in omejenosti prostora, v katerem se je odvijal dogodek, smo se na Inženirski zbornici Slovenije vnaprej odločili, da javno razpravo posnamemo. Ogledate si jo lahko na našem spletnem portalu E-izobraževanja: izs.mitv.si .

Namen javne razprave, katere organizacijo so podprla številna stanovska društva, med njimi IZS, je bil opozoriti odgovorne v državi, da je treba za učinkovito spopadanje s poplavami odpreti razpravo o problemih in rešitvah ter poplave obravnavati interdisciplinarno.

Organizatorji verjamejo, da se je s poplavami treba spopadati povezano, da mora vsak v sistemu, od države in občin, do posameznega državljana in stroke, dobro vedeti, kaj je njegova naloga in ravnati odgovorno. Poplave, sporoča stroka, so kompleksen pojav in del sistema urejanja prostora, zaradi česar delijo tudi usodo le tega. So tudi skrajni odraz razpada sistema prostorskega načrtovanja in organizacije urejanja prostora v Sloveniji. Ključno sporočilo vladi, odgovornim za urejanje prostora in zaščito prebivalstva je, da Slovenija za spopadanje s poplavami potrebuje več kot le akcijski program.

Na dogodku je v imenu interdisciplinarne skupnosti, ki se je upravljanje z vodo dotika, spregovorilo trideset posameznikov, med njimi dr. Lidija Globevnik, dr. Pavel Gantar, dr. Bogomir Kovač, dr. Andrej Lukšič, dr. Luka Omladič, Luka Štravs z MOP, župan Slovenj Gradca in drugi, ki so vsak po svoje opozorili vidike poplav in razlogov za njihov nastanek.

Poudarjeno je bilo, da:

·          je treba izpostaviti odgovornost politike za razmere (npr. Ljubljana oz. povodje Gradaščice),

·          poplave niso izključno vodarski problem, ampak so predvsem prostorski problem,

·          so poplave samo en vidik upravljanja z vodami, obravnavati jih je treba v kontekstu celovite vodne politike, ne izvzeto,

·          je potrebno javnost vključiti v pripravo nove vodne politike in ukrepov za njeno izvajanje; nedvoumno je treba opredeliti vlogo vseh deležnikov, od države do občin, strokovnih služb in državljanov v spopadanju s poplavami,

·          je pomembno celovito urejanje povodja, zato je treba takoj prekiniti prakso parcialnih (zamejenih z občinskimi mejami) rešitev in zagotoviti izdelavo strokovnih podlag za povodja, ki bodo podprle sodelovanje države in občin ter zagotovile vzajemno usklajeno izvajanje ukrepov,

·          je pomembno vzdržnost investicij protipoplavnih ukrepov ocenjevati tudi z vidika vzdrževanja (dražje ni nujno slabše!),

·          je treba zagotoviti delujoč sistem vzdrževanja (nadzor, odgovornost, organiziranost) in upoštevati ekološke lastnosti voda in njeno povezavo s podzemnimi vodami,

·          razmerja med vložkom v protipoplavne ukrepe in vložkom v sanacije (govori se o vložkih države, kvečjemu občin, medtem ko so vložki državljanov, ki so neposredno prizadeti, popolnoma prezreti).

Priporočilo udeležencev je, da se poleg akcijskega programa, ki ga pripravlja ministrstvo za vlado, pripravi še predlog dolgoročnejšega izboljšanja delovanja sistema upravljanja tako, da se prilagodimo novim pogledom in potrebam. Upravljanje z vodami je treba povezati s prostorskim načrtovanjem in razvojnimi programi in zagotoviti celostno obvladovanje fenomena vode kot skupnega dobra in razvojnega vira.

Ob javni razpravi je skupina Odgovorno do prostora!, v kateri sodeluje tudi IZS, pripravila izjavo za javnost, saj problematiko poplav udeleženci v urejanju prostora čutimo kot problem, ki se nas strokovno in moralno še kako tiče. Urejanje vodotokov in z njim zagotavljanje poplavne varnosti je eden od vidikov urejanja prostora. Dejstvo, da se problemi, na katere v urejanju prostora že več let neuspešno opozarjamo, odražajo v številnih s poplavami prizadetih objektih in ljudeh, zato seveda gotovo najprej in predvsem globoko obžalujemo. Hkrati pa si tudi očitamo, da na probleme v sistemu nismo opozarjali bolj glasno, razumljivo, dosledno in učinkovito.

Prostorski načrtovalec razume, kako in zakaj pride do poplav, povezuje jih s posameznimi posegi v vodni in obvodni prostor, s slabim usklajevanjem interesov in parcialnim načrtovanjem razvoja v prostoru. Pojav poplav načrtovalec razume kot posledico neusklajenosti med naravnimi procesi in spremembami, ki jih je v prostoru povzročil človek. Prostorsko načrtovanje je ključno za tudi uspešnost spopadanja s podnebnimi spremembami.

Prostorski načrtovalci zato državi svetujemo predvsem:

·          naj kadrovsko okrepi državni nivo upravljanja z vodami in pospešeno zagotovi izdelavo celovitih strokovnih podlag za vse večje vodotoke,

·          naj prepozna pomen prostorskega načrtovanja za gospodarski in družbeni razvoj države in vzpostavi kredibilen in učinkovit sistem načrtovanja prostorskega, družbenega in gospodarskega razvoja,

·          naj pospeši sistemsko prenovo prostorske in gradbene zakonodaje, začenši z rešitvami za spremljanje stanja v prostoru kot osnovo za sprejemanje odločitev,

·          naj dosledno zagotavlja usklajenost prostorskega razvoja s prostorskimi omejitvami, to je naj poskrbi za uresničevanje 9. cilja Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, 2004); skladno s tem ciljem naj se rabe, ki so ranljive zaradi naravnih procesov, kakršne so poplave, umikajo iz ogroženih območij, vsekakor pa se v teh območjih ne smejo načrtovati nove rabe. n

 

Posnetek javne razprave je objavljena na spletnem portalu E-izobraževanja IZS:  http://izs.mitv.si/asset/XdFedrD4giz77zt2d