Priročniki Publikacije  

Ali je izvajalec kljub podpisanem prevzemnem zapisniku dolžan vgraditi s pogodbo določeno opremo?

Pojasnjujem:

Investitor je pridobil ponudbo s slikovno prilogo za montažo sončnih kolektorjev in njihovo vključitev v obstoječi sistem plinskih kotlov, ki so kombinirani – ogrevanje in TSV. Pogodba za izvedbo del je bila podpisana z določilom “funkcionalni ključ”.

Ponudba je zajemala 2500 litrski bivalentni bojler z dvema cevnima izmenjevalcema – solarni in vezan na kotel ter možnostjo vgradnje električnega grelnika.

Po zaključku del je bil izdelan prevzemni zapisnik z dokazilom o zanesljivosti ter shemo dejansko vgrajene opreme. Zapisnik, s katerim je bilo ugotovljeno, da je delo izvedeno v skladu s pogodbo, sta podpisala izvajalec in nadzornik. Končni prevzemni zapisnik je podpisal tudi investitor.

Pri polnem obratovanju – po dveh mesecih je bilo ugotovljeno (investitor, nadzornik), da zjutraj in ob slabem vremenu tudi čez dan ni dovolj tople sanitarne vode.

Ob pregledu je bilo ugotovljeno, da bojler ni dobavljen v skladu s ponudbo in pogodbo (samo solarni bojler )ter da obstoječi kotli niso vezani na izmenjevalec v bojlerju, saj ga ta sploh nima in tudi možnosti priključitve električnega grelnika ne.

Sistem solarnega bojlerja je povezan zaporedno z dvema obstoječima bojlerjema v kotlu z 2x 70 litri vode, kar pa je zjutraj premalo.

Sistem je bil prevzet pred dvema mesecema in je v garanciji.

Izvajalec odklanja zamenjavo bojlerja, saj trdi, da je sistem prevzet. Priznava napačno dobavljen bojler, vendar ponuja razliko v ceni, kar pa za investitorja razumljivo ni sprejemljivo.

Pogodba za izvedbo del med investitorjem in izvajalcem je vključevala tako montažo kot tudi dobavo samega predmeta (bivalentni bojler), ki se je montiral. Iz tega izhaja, da izvajalec odgovarja tako za s svoje strani izvršeno delo, kot tudi za stvarne napake dobavljenih predmetov. Predmet spora je dobavljen predmet (solarni bojler), ki očitno sploh ni bil ta, ki je bil predmet pogodbe.

V tem primeru pridejo v poštev določbe o odgovornosti za stvarne napake po 458. členu Obligacijskega zakonika in naslednjih členih. V teh členih pa zakon določa, poleg odgovornosti izvajalca (prodajalca) za stvarne napake, tudi razbremenitve te odgovornosti, če bi moral biti investitor (kupec) pri pregledu stvari skrben. Določeno je, da prodajalec ne odgovarja, če je kupec za napake vedel ali pa bi moral vedeti. Za njih pa bi moral vedeti, če bi jih ob običajnem pregledu in s povprečnim znanjem in izkušenostjo lahko opazil.

V predmetni zadevi na podlagi opisanega ni mogoče reči, da je investitor za napačen bojler vedel, ali pa da bi mogel za to vedeti. Sploh ob dejstvu, da je izvajalec podpisal prevzemni zapisnik z dokazilom o zanesljivosti. Predvidevamo, da je bilo tudi v prevzemnem zapisniku navedeno, da je vgrajen bojler, ki je bil določen v pogodbi in ne dejansko vgrajen bojler. V takšnem primeru dejstvo, da je tudi investitor podpisal prevzemni zapisnik nima nobenega pomena.

 Ne bistveno drugače je v primeru, če bi bilo v prevzemnem zapisniku naveden drug (dejansko vgrajen) bojler. V tem primeru namreč ni osredotočenost na investitorju, temveč izvajalcu, ki je vedel za napačno vgrajen bojler. Predvsem pa bi se moral zavedati posledic te napake, kar pa ni mogoče pričakovati od investitorja. Povedano drugače. Podpis prevzemnega zapisnika ne pomeni spremembe pogodbenih določb v klavzulo “videno-kupljeno”.

Drugačna pa je situacija v primeru, če bi bila bojlerja že na prvi pogled različna. A se ob tem zastavlja vprašanje, kako naj bi investitor ločeval različna bojlerja, ki jih po vsej verjetnosti še nikoli prej ni videl. Iz tega razloga je malo verjetno, da bi šlo v predmetni zadevi za očitno napako. Glede na to, da še nadzornik ob pregledu za razliko med bojlerjema ni vedel, bo takšno dolžnost težko naložiti investitorju.

Iz tega razloga je v predmetni zadevi lahko govora o skriti napaki dobavljene stvari. Stvar namreč nima lastnosti, ki so bile s pogodbo dogovorjene, da jih mora imeti. Izvajalec pa je očitno za to napako vedel oziroma bi moral zanjo vedeti. Iz opisanega dejanskega stanja ne najdemo okoliščin, ki bi izvajalca razbremenjevale odgovornosti za stvarne napake.

Posledica skrite napake, za katero izvajalec odgovarja, pa je obstoj jamčevalnih zahtevkov. Med njimi pa je tudi zahtevek po pravilni izpolnitvi pogodbe. Načeloma je to prvi zahtevek, šele kasneje pride na vrsto znižanje kupnine, šele po tem odstop od pogodbe. Stališče izvajalca, da bi samo znižal kupnino ni pravilno. Morda se ne zaveda, da je ne glede na obliko jamčevalnega zahtevka odgovoren tudi za vsako drugo škodo, ki nastane zaradi stvarne napake. Iz opisanih okoliščin izhaja, da določena škoda investitorju že nastaja, zato je smotrneje sanirati stanje in preprečiti nadaljnjo škodo, kot pa zgolj znižati kupnino.

Seveda je odgovornost tudi na nadzorniku. A ta odgovornost ni enaka odgovornosti izvajalca, saj nadzornik ne more popraviti ali zamenjati obstoječega bojlerja. Njegova odgovornost izhaja iz nevestnega nadzora, zato pa lahko zgolj odškodninsko odgovarja s plačilom denarne odškodnine. Ta pa bi predstavljala vse stroške, ki bi nastali z morebitno menjavo bojlerja in tudi škodo, ki je nastala zaradi napačnega bojlerja.

Njuna odgovornost tako ni deljena v strogo pravnem pomenu. Tako izvajalec kot nadzornik odgovarjata vsak za vso nastalo škodo, investitor pa je upravičen le do dejansko nastale škode. Torej ne dvakratnega zneska. V praksi bi to pomenilo, da bi investitor vložil tožbo zoper oba hkrati, na dveh različnih podlagah, sodišče pa bi izvajalcu in nadzorniku naložilo plačilo odškodnine v višini, ki je dejansko nastala. Kasneje pa bi lahko izvajalec in nadzornik medsebojno urejala razmerja, pri čemer pa bi v njunem notranjem razmerju lahko razdelili odgovornost. A to za investitorja ni pomembno. Lahko pa bi tožil zgolj enega od njiju in zahteval celo škodo.

Vsa vprašanja in odgovori so objavljeni na: www.izs.si/vprasanja-in-odgovori-izs/navodila-za-delovanje-rubrike/.