Priročniki Publikacije  

mag. Barbara Škraba Flis, univ.dipl.inž.grad.
Generalna sekretarka IZS

Eden izmed treh investicijskih projektov vlade je energetska prenova stavb. To je projekt z velikimi potenciali za znižanje porabe energije, čistejše okolje, nova delovna mesta v industriji in gradbeništvu in gospodarsko rast.

Na zbornici smo mnenja, da bi morala biti politika energetske prenove stavb zasnovana precej širše, kot pa jo naslavlja trenutno zastavljen koncept. Prepričani smo, da so pogoji dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud in ugodnih kreditov nujno potrebni čim prejšnje prenove iz več razlogov, na katere trenutno razpisi Eko sklada ne dajejo odgovorov. Poleg tega država pripravlja dolgoročno strategijo prenove stavb v Republiki Sloveniji.

NAMEN FORUMA

IZHODIŠČA ZA RAZPRAVO

Nepovratne finančne spodbude in ugodni krediti za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb se danes dodeljujejo pod pogoji, ki ne predvidevajo napovedovanja, dokazovanja in preverjanja učinkov prenove. Ne vemo, kako kakovostno so materiali in oprema vgrajeni oziroma prenove ter izboljšave izvedene, kot tudi ne, kako se to odraža v številkah.

Kot problematično nadalje ocenjujemo dejstvo, da se pri dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud in kreditov ne upošteva stanja konstrukcije, ki lahko ne izpolnjuje več minimalnih zahtev po mehanski odpornosti in stabilnosti v celoti oziroma je ta celo že zelo dotrajana. Zato je nujno poiskati odgovor na vprašanje, kdaj je energetska prenova stavb še smiselna in kdaj je smiselno, tako tehnično kot finančno, spodbujati novogradnjo. Ob tem se ne sme spregledati niti vprašanja požarne varnosti, pri čemer se ne bi smelo dopustiti poslabšanja obstoječega stanja.

Poleg tega sta energija in okolje le dva izmed več trajnostnih vidikov (poleg ekologije še družbeno-sociološki oziroma funkcionalni, tehnični in ekonomski vidik), ki jih je potrebno vzeti v obzir pri trajnostno naravnani prenovi.

Obstoječ sistem spodbud je problematičen, ker spodbuja posamične in ne skupinskih ukrepov. Ker je več ukrepov skupaj bolj učinkovitih od seštevka učinkov posameznih ukrepov, bi bilo bolje, da bi država spodbujala čim bolj obsežne in učinkovite prenove, ki bi jim pripadale tudi višje spodbude, vezane na učinkovitost prenove.

V Sloveniji so energetske sanacije obravnavane kot “strokovno enostavne prenove”, ki sodijo le v domeno obrtniške dejavnosti (vzdrževanja) in ne potrebujejo nobene projektne dokumentacije in nadzora. Če je temu še mogoče pritrditi pri “majhnih” prenovah, pa verjetno temu ni mogoče pritrditi pri “celovitih” oziroma “obsežnih” prenovah in prenovah večstanovanjskih stavb, ki so in bi morale biti tudi v predpisih prepoznane in obravnavane kot inženirska dejavnost.

Poleg nepovratnih finančnih spodbud in ugodnih kreditov za spodbujanje energetske prenove stavb, ki jih poznamo pri nas, obstajajo tudi drugi finančni inštrumenti spodbujanja energetskih prenov, kot sta na primer dograditev volumna hiše pri “obsežnih” prenovah in davčna olajšava (oboje v Italiji), ki bi jih bilo vredno preučiti in vključiti v naše predpise.

CILJNI UDELEŽENCI

Predstavniki državnih organov in resornih ministrstev, ki oblikujejo in izvajajo politiko energetske prenove stavb, pooblaščeni inženirji in arhitekti, podjetja s produkti in storitvami na področju energetske prenove stavb, javni naročniki, specializirane javne ustanove, strokovna in znanstvena javnost, civilna družba.

Udeležba na strateškem forumu je brezplačna ob predhodni najavi.

Obvezne predhodne prijave sprejemamo do zapolnitve mest oziroma do 3. aprila 2015 na prijavnici.

Dodatne informacije: Telefon: 01/547 33 37, e-pošta: petra.kavcic@izs.si.