Priročniki Publikacije  

Slovenska vlada naj pri iskanju rešitev preseže ozko razumevanje infrastrukture kot velikih grajenih objektov in v strateškem načrtovanju upošteva tudi scenarije, ki temeljijo na t.i. mehkih ukrepih. Izogne naj se ponavljanju napak iz preteklosti in infrastrukturne projekte načrtuje na osnovi realnih potreb ter strateških usmeritev države. Le profesionalno, odgovorno in inovativno načrtovanje ter vodenje projektov bo Sloveniji omogočilo, da izkoristi svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti.”

To so glavna sporočila poziva vladi, ki je bil izročen predsedniku vlade RS dr. Miru Cerarju na februarskem posvetu o velikih infrastrukturnih projektih na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Posvet je organizirala Umanotera, v okviru Mreže Plan B za Slovenijo, v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Poziv smo podprli Umanotera in IZS, Mreža Plan B za Slovenijo, GZS - Zbornica komunalnega gospodarstva in mreža Global Compact Slovenija.

“V letošnjem letu Slovenija in Evropa vstopata v novo proračunsko obdobje do leta 2020. Aktualna slovenska vlada ima priložnost, da z infrastrukturnimi projekti zagotovi dolgoročne koristi in ne povzroči novih problemov na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju. Okrepiti mora strateško načrtovanje, pri procesih načrtovanja in izvedbe projektov slediti načelom dobre prakse ter izvesti moratorij na projekte izvršenega dejstva. Sicer nam grozi ponavljanje napak, izčrpavanje javnih sredstev in nadaljevanje netrajnostnih vzorcev,” je opozorila ena od pobudnic poziva Vida Ogorelec, direktorica Umanotere.

Predsednik IZS, mag. Črtomir Remec je povedal, da “so za učinkovito vodenje in izvedbo infrastrukturnih investicij inovativne inženirske storitve izjemnega pomena, možnost vplivanja na stroške pa je največja v zgodnji fazi projektiranja. Vsak vložen evro v pripravo kakovostne projektne dokumentacije se večkratno povrne, skupni stroški v celotni življenjski dobi zgradbe pa so lahko več kot 50-odstotno nižji.”

Podpisniki poziva menimo, da moramo tri dobro zastavljene projekte izvesti čim prej in čim bolj učinkovito: to so celovita energetska prenova zgradb, posodobitev železnice in vzpostavitev uporabniku prijaznega javnega potniškega prometa ter protipoplavna sanacija in celovito upravljanje z vodami. Pri izbiri projektov morajo biti v ospredju inovativnost, ustrezno strateško načrtovanje in trajnostni razvoj.

Premier dr. Miro Cerar je ob prevzemu poziva na posvetu poudaril, da vlada v tej smeri že deluje: bistveno je okrepila sredstva za energetsko obnovo zgradb (180 milijonov evrov kohezijskih sredstev in 150 milijonov sredstev Ekosklada), krepi napore za modernizacijo železniškega sistema, uresničuje sprejet akcijski načrt protipoplavne varnosti za sanacijo kritičnih točk. Tem trem prednostnim projektom namenja veliko pozornost tudi s predlaganim rebalansom proračuna. “Vlada poizkuša pospešeno nadoknaditi zamujeno s pripravo in sprejemom vrste sektorskih strategij, saj je jasno, da potrebujemo strateške, premišljene cilje, če se hočemo kot družba in kot država premakniti iz krize. Iz krize namreč ne vodijo kratkoročni obeti in signali izboljšanja, ampak osmišljena, dolgoročna vizija, ki bo zgradila nove skupne imenovalce in stremljenja celotne nacije,” je dejal Cerar. πZelena Slovenija, zavezana trajnostnemu razvoju, je lahko skupna točka, v kateri je obet novega nacionalnega soglasja. Z ambicijo postati najboljša na svetu po kakovosti zraka in vode, zaščiti naravnega okolja, v sonaravnemu gospodarjenju in kakovosti življenja, ki jo omogoča zdravo naravno okolje.“

Kot dobra praksa je bil izpostavljen primer Snage, ki je opustila projekt sežigalnice odpadkov in se odločila za pristop, ki težave odpravlja na njihovem izvoru, je prijazen do okolja in ne zahteva večjih infrastrukturnih investicij. Po besedah Janka Kramžarja, direktorja ljubljanske Snage, je težko opredeliti strateški načrt za trideset let vnaprej, lahko pa določiš prioritete in deluješ skladno z njimi. Predvsem pa moraš biti čim bolj prilagodljiv in si s ključnimi odločitvami, tudi o velikih infrastrukturnih naložbah, ne omejevati možnosti razvoja.

Svoje poglede na prihajajoče infrastrukturne investicije je predstavila tudi Violeta Bulc, evropska komisarka za promet, ki je povedala, da naj bi bil že od junija letos na voljo t.i. Junckerjev sklad za zagon investicij, ki bo prvič resno aktiviral zasebni kapital za trajnostne investicije v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter razvoj podjetništva.

Evropski poslanec Igor Šoltes pa je poudaril, da gre pri načrtovanju velikih infrastrukturnih investicij za pomembna strateška vprašanja, saj je njihov vpliv dolgotrajen.

Poziv Vladi RS z naslovom Veliki infrastrukturni projekti: Od zgrešenih do strateških in trajnostnih naložb je objavljen na: www.planbzaslovenijo.si/upload/mreza/veliki-projekti-poziv-vladi.pdf.

Posnetek dogodka si lahko v celoti pogledate na: izs.mitv.si/asset/qkCiaBakggwwNsZkq.

Foto galerija, sporočilo za javnost ter odzivi medijev so objavljeni na: www.izs.si/izpostavljena-novica/n/aktualno-1648/.