Priročniki Publikacije  

Ministrstvo za okolje in prostor je ob začetku javne obravnave osnutka Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo z akcijskim načrtom za leti 2015-2016 v septembru organiziralo posvet Skupaj v zeleno gospodarstvo. Iz naslova programa bi se lahko napačno zaključilo, da slovensko gospodarstvo doslej ni sledilo svetovnim trendom zelenega oziroma trajnostnega razvoja. Prav nasprotno. Res pa je, da ta proces doslej ni bil podprt s strani države.

 

Trajnostni razvoj v zadnjih letih zelo pridobiva na družbeni aktualnosti medtem, ko je v razvojnih vizijah podjetij prisoten že dalj časa. Pojem trajnostnega razvoja se pojavi nekje v zadnji četrtini preteklega stoletja, kot zamisel o razvoju človeške družbe z osredotočenjem na zmanjšanje izčrpavanj naravnih materialnih virov in onesnaževanja okolja z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti. Pojem trajnostnega razvoja je najbolje podan v definiciji Gro Harlem Brundtland iz leta 1987 “Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozil možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe”. Danes dobivamo še dodatna pojmovanja za ta ravnanja kot zeleno gospodarstvo, krožno gospodarstvo z veriženjem vrednosti, ki z različnih vidikov ščiti in zagotavlja varčno rabo naravnih virov.

 

V gospodarstvu se že v sedemdesetih letih pojavi pojem “trajnost” za opis gospodarstva, ki je v ravnovesju z ekološkim sistemom in ekologi so prvi opozorili na omejitev rasti z namenom ohranjanja okolja in ohranjanja stabilnega gospodarstva.

Pri nas se je najprej pojavila potreba po drugačnem razvojnem pristopu v težki industriji in kemijski industriji, ki sta bili največji onesnaževalki okolja (metalurgija, livarstvo, petrokemija, papirnice, gradbeništvo ...). Sprva zaradi poudarka na varovanju okolja in nato zaradi evropskih direktiv, ki so in še zavezujejo države in podjetja k implementaciji direktiv v poslovne procese.

 

Najprej je gospodarstvo to dojemalo kot nujno zlo, ki zahteva dodatno angažiranje finančnih sredstev. Ob prehodu v tržno gospodarsko okolje se je nenadoma pojavila ekonomska in tržna marketinška potreba po vpeljevanju trajnostnega razvoja. V tem času je tudi splošno družbeno-socialno okolje dozorelo do stopnje, ki je z doseženo kritično maso civilne družbe pričelo vplivati na tehnološko investicijske razvojne odločitve podjetij.

 

Težava trenutnega stanja trajnostnega razvoja ni več v ekonomsko družbeni podstati, ampak v prevladujočem vplivu kapitala, ki želi s čim cenejšo proizvodnjo s čim nižjimi naložbami zaobiti stroške, ki na kratek rok ne prinašajo dobička. V teh primerih prihaja do okrnjenih tehnoloških investicijskih rešitev in to običajno z nepopolnimi rešitvami varovanja okolja. Za bodoči pozitivni razvoj bo potrebno omejiti vpliv finančnih lobijev in poleg dobička v družbi enakovredno upoštevati splošno družbeno sprejemljive etične, moralne in trajnostne vrednote.

 

Razvoj na osnovi trajnostnega razvoja je odprl zelo široko področje možnosti za prehod iz nejasne vizije v povsem nove forme vizije razvoja gospodarstva - industrije v prihodnosti. Posebej aktualna je usmeritev v tako imenovano zeleno gospodarstvo. Slovenija ima na tem področju enkratne naravne danosti, zdi pa se, da še vedno iščemo rešitve na področjih, kjer zahodni kapitalizem že žanje dobiček. Od inženirskih strok se danes v iskanju inovativnih rešitev zahteva trajnostni razvoj v smeri varčne rabe vseh naravnih virov, zlasti na energetskem področju (prehod v brez-ogljično družbo). Vse te omejitve pri iskanju najboljših dosegljivih tehnologij (Best Available Technlogy, BAT) zahtevajo interdisciplinarno sodelovanje strok, inštitutov, univerz - šolstva, industrije in mehkih filozofskih ved, da lahko postavimo razvojni okvir v smeri trajnostnega razvoja, ki bo zagotavljal stabilno bodočo poslovno delovanje podjetja in družbe v celoti. 

 

Trajnostni razvoj vpliva na celotno gospodarsko tehnološko področje in povzroča razmah v določenih industrijskih panogah in znotraj njih pripelje do razvoja novih tehnologij. V zadnjih letih tako opazimo velik razvoj fotovoltaike, bioenergetike, razvoj in zamenjavo varčnih svetilk, gradnje širokega omrežja čistilnih naprav z dodelanimi tehnološkimi postopki, gradnje energetsko varčnih stavb, električnega avtomobilskega pogona, vodikovih gorilnih celic, izključevanje freonov v proizvodnji bele tehnike, razpršil in drugo.

Trendi v globalnem gospodarskem okolju gredo v smer prehoda v zeleno gospodarstvo s spremembami proizvodnih tehnologij. Paralelno s tem se spreminja tudi zavest potrošnikov, ki dajejo prednost proizvodom, ki nastajajo skozi inovacije trajnostnega razvoja. Pri tem je potrebno v družbenem okolju postaviti sistem podpore vsem gospodarskim subjektom, ki jim je trajnostni razvoj vodilo pri tehnološki investicijski inovativnosti.

 

 

Jožef Studenčnik,

 

Predsednik upravnega odbora
Matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev