Priročniki Publikacije  

Osnutka Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, v javni obravnavi do 20.1.2016

 

mag. Barbara Škraba Flis, univ.dipl.inž.grad.

Generalna sekretarka IZS

 

 

Skupščina Inženirske zbornice Slovenije je na redni seji 15. decembra 2015 sprejela sklep, da sta »osnutka Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih in Gradbenega zakona, konceptualno in vsebinsko nesprejemljiva in nista primerna za nadaljnjo obravnavo. Osnutka zakonov sta škodljiva za gospodarstvo, grajeno okolje in nenazadnje tudi za pooblaščene inženirje. Za izboljšanje stanja je ključnega pomena tudi izboljšanje okoljske zakonodaje.«

 

Zbornica je z odločitvijo skupščine takoj naslednji dan seznanila ministrico za okolje in prostor, gospo Ireno Majcen. Zbornica se je pripravljena ponovno vključiti v postopke priprave zakonov le, v kolikor obstaja na strani ministrstva pripravljenost za bolj pravično obravnavo pooblaščenih inženirjev in upoštevanje njihovih mnenj. S stališčem, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti, je zbornica seznanila tudi medije.

 

Osnutek Gradbenega zakona pomeni na nekaterih področjih napredek, na drugih pa zaradi neprimernih in povečini nepreverjenih rešitev na žalost ne. Pomemben korak naprej je predviden na področju sistematičnega evidentiranja objektov, pri stabilnosti, varnosti objektov pri uporabi in skladnosti objektov s prostorskimi akti pa rešitve niso ustrezne. Zakon vpeljuje novo funkcijo - vodja gradnje, pri kateri pa obstaja večkratni konflikt interesov, zato je dvom v brezpogojno zagotavljanje varnosti objektov upravičen. Prav varnost pa je za uporabnike objektov najbolj pomembna.

 

Inženirska zbornica Slovenije meni, da so spremembe prostorske in gradbene zakonodaje potrebne, prepričani pa smo, da izboljšanje sedanjega stanja ni možno brez zelo potrebnih sprememb okoljske zakonodaje (Zakon o varstvu okolja). Le z usklajeno akcijo sprememb zakonodaje bi bilo možno doseči želeni napredek pri umeščanju objektov v prostor in bolj učinkovito dovoljevanje gradnje infrastrukturnih objektov in objektov z vplivi na okolje. Torej tistih objektov, ki so zanimivi za gospodarstvo, tuje investitorje in evropska sredstva.

 

Inženirska zbornica Slovenije je že v fazi priprave koncepta sprememb zakonodaje podprla koncept sprememb postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja (poimenovan ZGOdba) pod pogojem, da se ga modificira in nadgradi v smislu primernosti tudi za gradbeno-tehnično zahtevne objekte in objekte z vplivi na okolje. Koncept je bil namreč oblikovan na primeru enostanovanjske hiše oziroma manjših, manj zahtevnih objektov, ki jih je v količinskem smislu res največ, a pridobivanje dovoljenja za tovrstne objekte že danes ne predstavlja velik problem. Ker pristojno ministrstvo v pripravah sprememb zakonodaje postopka ni prilagodilo vsem vrstam objektov, v osnutku gradbenega zakona predlagane rešitve niso primerne oz. niso praktično izvedljive. Rešitve, predlagane za infrastrukturne objekte, po oceni zbornice podaljšujejo čas in po nepotrebnem višajo stroške investicije, ki so praviloma financirane iz javnih in evropskih sredstev. Tovrstnih gradbenih dovoljenj je v naši državi izdanih relativno malo, vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da investicijska vrednost teh objektov predstavlja večinski del v strukturi denarja za investicije. V predlogu zakona manjka tudi ključno dejanje, ki je predvideno v ZGOdbi, in sicer soočenje ključnih deležnikov (upravne enote, inšpektorja, projektanta in vodje gradnje) pred pričetkom gradnje na terenu, kjer bi se na podlagi dejanskega stanja izdal ugotovitveni sklep o izpolnitvi vseh pogojev za začetek gradnje in s tem preprečilo možnosti nepopolnih dokumentacij in neizpolnjenih predpogojev za začetek gradnje.

 

Poudariti je potrebno, da predlog gradbenega zakona najslabše rešuje objekte z vplivi na okolje, saj zgolj na deklarativni ravni integrira postopke okoljske presoje sprejemljivosti objektov v postopke dovoljevanja gradnje, medtem ko njihovih pravil, določenih z Zakonom o varstvu okolja, ne spreminja. Zakon ne predvideva izdelave enotne projektne dokumentacije in posledično ne zmanjšuje stroškov investicije in ne skrajšuje časovnice. Odločitev o okoljski sprejemljivosti objekta naj bi bila resda sprejeta v enotnem postopku, ki ga bo vodila upravna enota, a bo le ta za odločitev potrebovala mnenje Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). V odločitvah ARSO-a se že zdaj skriva bistvo problema, saj predstavljajo znaten delež na časovnici pridobivanja gradbenega dovoljenja.

 

Gradbeni zakon v celoti spreminja tudi sistem udeležencev v postopkih, postopke dovoljevanja in izdelave projektne dokumentacije, ki so nedodelani in mestoma nerazumljivi. Neenakovredno obravnava projektiranje in gradnjo, tako vsebinsko kot z vidika udeležencev. Nedodelane in nepreverjene rešitve bodo po nepotrebnem povzročile težave v praksi. Ob tem velja poudariti, da zbornica podpira zmanjšanje obsega projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in nivoja obdelave rešitev s tem, da morata biti oba prilagojena gradbeno-tehnični in okoljski zahtevnosti objekta.

 

Ključni osebi v gradbenem procesu naj bi bila v bodoče vodja gradnje in inšpektor. Prvi je po našem prepričanju v večkratnem konfliktu interesov. Vodja gradnje je nadgradnja današnjega nadzornika, s tem da so v eni osebi združene povsem nekompatibilne funkcije. Danes jih opravljajo vodje gradbišč in vodje del na strani izvajalca, svetovalni inženirji kot pomočniki investitorja pri vodenju investicije in upravni organ, ki izdaja gradbena dovoljenja. Vodja gradnje naj bi tudi pregledoval in potrjeval projekte za izvedbo ter načrt temeljenja in skrbel za skladnost projektne dokumentacije za izvedbo z gradbenim dovoljenjem in predpisi. To je funkcija nadzora, zato je zelo sporno, da je ta ista oseba lahko hkrati projektant in nadzornik. Nadzoroval naj bi samega sebe, a to ni edini konflikt interesov, saj je predvideno tudi, da bo skupaj s projektantom (torej samim sabo) in izvajalcem ob zaključku del podpisal tudi izjavo o zanesljivosti objekta. Ta bo v nekaterih primerih nadomestila uporabno dovoljenje.

 

Druga ključna oseba graditve je gradbeni inšpektor, ki naj bi med drugim zagotavljal, da bodo objekti zanesljivi, to pomeni varni. Ob današnji strukturi, strokovni usposobljenosti in številu gradbenih inšpektorjev ter dejstvu o finančni podhranjenosti gradbene inšpekcije, upravičeno dvomimo o primernosti in uspešnosti predlagane rešitve v dobrobit grajenega okolja.

 

Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih pooblaščenim inženirjem nekritično in brez tehtnega razloga jemlje pravico do opravljanja dela, za katerega smo šolani in usposobljeni, na osnovi kompetenc pa lahko zagotavljamo stabilnost, varnost in energetsko učinkovitost objektov. V kolikor bi bil zakon sprejet v predlaganem besedilu, pooblaščeni inženirji ne bi več mogli nastopati kot projektanti, nadzorniki (vodje gradnje) in vodje del za vse vrste stavb, kar je nenazadnje eden od ciljev šolanja in usposabljanja inženirjev. Zakon namreč podeljuje to pravico izključno pooblaščenim arhitektom, pri čemer le ti za vodenje gradnje, kot ga predvideva predlog zakona in za vodenje del niso ustrezno šolani in usposobljeni. Za vodenje del arhitekti do sedaj niso imeli pooblastila. Tradicionalno gledano so bili arhitekti na gradbiščih prisotni le v vlogi projektantskega nadzora.

 

Predlog zakona sledi usmeritvam EU, saj izvaja deregulacijo in zmanjšuje število reguliranih poklicev v tej dejavnosti. Sporno pa je dejstvo, da zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih neenakopravno obravnava stroke in deregulacijo reguliranih poklicev izvaja le na tistem delu, ki je v pristojnosti Inženirske zbornice Slovenije.

 

Ocenjujemo, da predlog matičnega, Gradbenega zakona ne bo prinesel želenih rezultatov v smeri racionalizacije pridobivanja gradbenih dovoljenj, varnosti objektov in večje transparentnosti gradnje.

 

Pripombam zbornice navkljub pa pozdravljamo in podpiramo prizadevanja na področju urejanja in načrtovanja prostora, ki jih resorno ministrstvo predlaga v osnutku Zakona o urejanju prostora (ZUREP 2). Menimo, da je predlog novega zakona korak v pravo smer, ki sicer potrebuje precej vsebinskih popravkov, a je po mnenju Inženirske zbornice vseeno dovolj dobra osnova za izboljšanje stanja na področju urejanja prostora. Predlog ZUREP2 zato podpiramo, v javni razpravi pa bomo aktivno pripomogli k doseganju potrebnih izboljšav.