Priročniki Publikacije  

Premalo je poznana obveznost investitorja, da mora Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) obvestiti o načrtovani gradnji gospodarske javne infrastrukture. Tako določa 10. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), a agencija ugotavlja, da večina investitorjev tega člena ZEKom-1 ne izvaja, saj od več tisoč gradbenih posegov v gospodarsko javno infrastrukturo letno, agencija prejme le nekaj več kot sto prijav namer gradenj. Ob tem agencija ocenjuje, da bi "lahko projektanti prispevali pomemben delež k boljšemu izvajanju zakonskih obveznosti, saj so prav oni tisti, pri katerih investitorji naročajo gradbeno dokumentacijo. Ob prejemu naročila za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo gospodarske javne infrastrukture bi bilo potrebno le spomniti investitorja na obveznosti iz 10. člena ZEKom-1". Zato se je agencija obrnila na IZS s prošnjo za takšen poziv projektantom.

 

"Sistem obveščanja o gradnjah izhaja iz evropske direktive 2014/61/EU, katere namen je znižanje stroškov izgradnje širokopasovnih priključkov", pojasnjuje agencija. "Iz analize, ki smo jo naredili, je razvidno, da možni prihranki pri izgradnji omrežja FTTH (optično vlakno do naročnika) pri skupni gradnji elektronskih komunikacijskih omrežij in gospodarske javne infrastrukture segajo od nekaj deset pa vse do sto milijonov evrov. Tudi pri izgradnji FTTC (optično vlakno do koncentracijske točke) omrežja prihranki lahko dosegajo več deset milijonov evrov."

 

Agencija zato poziva investitorje k doslednemu obveščanju o namerah o načrtovanih gradnjah, saj je za zagotovitev pogojev širitve širokopasovnih storitev s cenejšo izgradnjo visoko hitrostnih omrežij, nujno zagotoviti usklajeno, pravočasno in načrtovano gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij z gradnjo ostale gospodarske javne infrastrukture, projektante pa prosi za pomoč pri ozaveščanju investitorjev o njihovih zakonskih obveznostih.

 

"Učinkovit sistem obveščanja o gradnjah je pomemben tudi v sklopu Evropske digitalne agende, s katero želi Evropska komisija med drugim doseči, da države članice EU do leta 2020 zagotovijo vsem svojim državljanom širokopasovni dostop do interneta s hitrostjo najmanj 30 Mb/s in vsaj polovici s hitrostjo 100 Mb/s ali več", še pojasnjuje agencija, ki je vključena v ta proces, saj je eden od njenih ključnih ciljev delovanja spodbujanje širitve širokopasovnih storitev, uvajanje visoko hitrostnih omrežij in podpora uporabi nastajajočih tehnologij in omrežij za čim večjo digitalno dostopnost prebivalstva in s tem razvoj gospodarske dejavnosti.