Priročniki Publikacije  

Novi Zakon o javnem naročanju

 

Elvis Štemberger, univ.dipl.inž.el.

Član komisije za javna naročila

 

 

Po vetu Državnega sveta je Državni zbor Republike Slovenije z absolutno večino vseh glasov dokončno potrdil sprejem novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Novi zakon bo začel veljati 1. aprila 2016. Preglejmo nekaj bistvenih novosti in ureditev, ki jih prinaša:

 

• Deklarativno obvezuje naročnika, da mora javno naročilo oddati na osnovi ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer za oddajo javnega naročila arhitekturnih in inženirskih storitev ne sme uporabiti zgolj cene kot edinega merila. To določilo je izreden uspeh vseh, ki smo si aktivno prizadevali za preprečitev nadaljevanja uničujoče prakse izbire ponudnika izključno na osnovi najnižje cene.
• Poudarja ocenjevanje ponudnikov na podlagi okoljskih vidikov in stroškovne učinkovitosti, ki temelji na osnovi izračuna stroškov v življenjski dobi objekta.
• Ureja ravnanje naročnika v primeru neobičajno nizkih ponudb. Nova ureditev je žal skoraj identična ureditvi v trenutno veljavni zakonodaji. Pripravljalec zakona nikakor ni želel upoštevati predlogov IZS in mnogih drugih organizacij ter združenj, v katerih smo opozarjali na izraziti dumping na trgu inženirskih storitev in na popolnoma neučinkovit mehanizem izločanja neobičajno nizkih ponudb.
• V zakonodajo se ponovno vračajo projektni natečaji. Obvezna bo izvedba javnega projektnega natečaja za projektiranje objektov v javni rabi in storitve priprave strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja v primerih, ko je naročnik država, lokalna skupnost ali druga oseba javnega prava. To je vsekakor pozitivna novost, ki naznanja višjo odgovornost javnih naročnikov glede posegov v prostor, bo pa v praksi potrebno odpraviti nekatere negativne pojave, ki jih poznamo iz preteklosti.

 

 

Inženirska podjetja smo si zaradi krize v gradbeništvu in negativne prakse naročanja inženirskih storitev od novega zakona obetala veliko. Optimalna izbira svetovalnega inženirja, projektanta, revidenta, nadzornika in izvajalca je eden izmed ključnih dejavnikov uspešnosti investicij, a žal se v praksi javnega naročanja ta dejavnik večinoma ni upošteval.

 

Na osnovi sistematičnega spremljanja javnih razpisov v preteklih letih komisija IZS za javna naročila dobro ve, da velika večina javnih naročnikov naroča inženirske storitve pretežno na osnovi najnižje cene, mehanizem izločanja neobičajno nizkih ponudb ne deluje, pogodbe med naročnikom in izvajalci storitev pa so predvsem v korist naročnika.

 

Inženirska zbornica je aktivno sodelovala z Ministrstvom za javno upravo (MJU) pri pripravi novega zakona – pripravili smo stališča in predloge, seznanjali s primeri dobre in slabe prakse in ob tem sodelovali tudi z drugimi zainteresiranimi zbornicami in združenji.

 

Pod črto lahko ugotovimo, da smo z našimi prizadevanji delno uspeli. Pripravljalci zakona žal niso imeli posluha oz. poguma, da bi ZJN-3 odločneje onemogočil vse aspekte obstoječe negativne prakse naročanja inženirskih storitev v Sloveniji. Kljub vsemu zakon vsebuje nekaj pozitivnih novosti oz. nastavkov, ki predstavljajo potencial za postopno urejanje področja in težko bi rekli, da je ta zakon slab. Smo pa še naprej soočeni z istim problemom – pozitivna zakonodaja nam nič ne koristi, če javni naročniki ne bodo izkoristili vseh njenih možnosti.

 

MJU se zaveda, da bo za uvedbo zakona treba še marsikaj postoriti, pripraviti določene smernice, standarde in normative, izobraziti in usposobiti naročnike, pomagati jim pri pripravi kvalitativnih meril … . Tudi Državna revizijska komisija (DRK) bo s svojimi odločitvami morala podpreti uvajanje kvalitativnih meril. Potrebno bo posodobiti mehanizme pravnega varstva, saj DRK nad seboj trenutno nima pravne instance.

 

V tem duhu izrazito pozitivno ocenjujemo tudi najnovejše aktivnosti, ki jih je začelo izvajati MJU z namenom hitrejše uvedbe in pozitivne uporabe ZJN-3. V mislih imamo predvsem revizijo pravnega varstva v postopkih javnega naročanja in pripravo Smernice za učinkovito javno naročanje inženirskih storitev in gradenj, ki jo MJU pripravlja po sklepu Vlade RS. V obeh omenjenih aktivnostih sodelujemo tudi predstavniki IZS, Irena Andrejašič Troha, MSG in avtor tega prispevka.