Priročniki Publikacije  

Spremembe prostorske in gradbene zakonodaje

 

mag. Barbara Škraba Flis, univ.dipl.inž.grad.

Generalna sekretarka IZS

 

 

Skupščina Inženirske zbornice Slovenije je na svoji redni seji decembra lani zaradi spornih rešitev, zapisanih v besedilih osnutkov Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI) in Gradbenega zakona (GZ) v javni obravnavi, sprejela sklep, da sta osnutka zakonov konceptualno in vsebinsko nesprejemljiva in nista primerna za nadaljnjo obravnavo. Osnutka zakonov je skupščina ocenila kot škodljiva za gospodarstvo, grajeno okolje in tudi za pooblaščene inženirje. Ob tem je poudarila, da je za izboljšanje stanja ključnega pomena tudi izboljšanje okoljske zakonodaje.

 

Z odločitvijo skupščine je IZS najprej obvestila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, nato tudi medije. Z odločitvijo skupščine IZS smo seznanili partnerje v Zboru za razvoj in oživitev slovenskega gradbeništva (ZORG), ki se strinjajo z nami in so s svojimi podobnimi stališči prav tako seznanili Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). ZORG je svoje stališče tudi javno predstavil na novinarski konferenci v januarju in ob tem skupaj z gospodarstvom poudaril, da nova zakona s predlaganimi rešitvami ne bosta odpravila težav v gradbeništvu, temveč bosta kvečjemu prinesla nove.

 

Uradno poglobljeno stališče do osnutkov zakonov smo MOP-u poslali pred zaključkom javne razprave v mesecu februarju in ga javno objavili. S pismi, naslovljenimi na MOP, ga je podprlo tudi veliko število članov in podjetij, kar je pripomoglo k razmisleku MOP o primernosti predlaganih rešitev.

 

Po odmevni novinarski konferenci ZORG, o kateri so poročali vsi pomembni mediji, ter drugih javnih nastopih predstavnikov IZS, je MOP povabilo IZS, ZAPS in ZORG k sodelovanju v delovni skupini, ki naj bi na podlagi pripomb, prejetih v javni razpravi, pripravila usklajene predloge rešitev Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih inženirjih. V delovni skupini kot predstavniki IZS sodelujemo Ivan Leban, Matjaž Grilc in Barbara Škraba Flis. Delo je zelo intenzivno, saj smo se od začetka februarja pa do konca marca sestali že dvanajstkrat. Doslej so potekala usklajevanja na temo vodje gradnje, udeležencev v procesu graditve (kdo, naloge, odgovornosti, izključevanja), novih reguliranih poklicih, pooblastilih pooblaščenih arhitektov in inženirjev, regulaciji dejavnosti in zavarovanju odgovornosti. Konec marca smo imeli tudi prvi sestanek na temo projektne dokumentacije. Poleg tega je bilo sprejetih nekaj načelnih dogovorov.

 

V nadaljevanju na kratko povzemam trenutno stanje dogovorov, sprejetih v delovni skupini MOP, vezanih na Gradbeni zakon. O dogovorih vezanih na ZPAI pišemo v prispevku na strani 13.

 

 

GRADBENI ZAKON

 

Vodjo gradnje se opusti, ohrani se nadzornika, katerega naloge in odgovornosti se izpopolni. Nabor nalog nadzornika smo razširili in jasneje zapisali njegovo odgovornost.

 

Ohrani se obstoječ sistem udeležencev pri graditvi objektov. Udeleženci bodo torej ostali investitor, projektant, nadzornik in izvajalec. Ostajajo odgovorni vodja projektiranja in odgovorni projektanti posameznih načrtov. Nazor bo urejen tako kot projektiranje, kar pomeni, da bomo imeli odgovornega vodjo nadzora in odgovorne nadzornike posameznih strok. Odgovorni posamezniki pri izvedbi še niso povsem usklajeni, saj si MOP zaradi pritiskov Evropske komisije in naše države prizadeva za deregulacijo področja izvajanja, medtem ko si izvajalci in obrtniki prizadevajo za ohranitev odgovornih vodij del in odgovornih vodij posameznih del. Išče se rešitev, ki bo zadovoljila ene in druge. Podpiramo regulacijo na področju izvajanja, ker menimo, da bo le na ta način zagotovljena vsaj minimalna strokovnost na gradbiščih. Dogovorili smo načelno rešitev, po kateri bi imeli pri izvajanju namesto treh (OVG, OVD in OVPD) le še dve funkciji (OVD in OVPD), ki pa jo je treba še preveriti, zato ne moremo reči, da je dokončna. Vodjo projektiranja, nadzora in gradbišča naj bi v primeru več projektantov, nadzornikov oziroma izvajalcev imenoval investitor. Pri vodji gradbišča še nismo docela usklajeni, ker si Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) prizadeva, da vodja gradbišča ni nujno eden od izvajalcev, ampak je lahko nekdo tretji, medtem ko naj bi bil vodja projektiranja eden od projektantov. Zastopamo stališče, da mora veljati enaka ureditev za vse tri storitve (projektiranje, nadzor, izvajanje) kot tudi da le ta ne sme prejudicirati poslovnega modela.

 

Uvede se vodjo investicije za javna naročila nad določenim zneskom, ki mora biti pooblaščeni inženir ali arhitekt in je lahko naročnikov zaposlenec. Znesek še ni usklajen. Predlagamo 500.000 EUR.

 

Revizije, kot jo je poznal ZGO-1 iz leta 2002, ne bo. Za gradbeno tehnično zahtevne objekte je predviden neodvisen strokovni nadzor izpolnjevanja dveh bistvenih zahtev, mehanske odpornosti in stabilnosti ter požarne varnosti, tako kot je to praksa v več državah EU. Pooblaščeni inženir s pooblastilom za gradbeno stroko in pooblaščeni inženir s pooblastilom za požarno varnost bosta podala izvedeniško mnenje pred pričetkom gradnje. V ta namen bo upravni organ v gradbenem dovoljenju imenoval ta dva izvedenca iz posebnega seznama neodvisnih strokovnih izvedencev, ki ga bo vodil MOP.

 

Na podlagi pripomb iz javne razprave, ki so pozivale k ohranitvi sedanjega sistema projektne dokumentacije, se je MOP odločil, da sledi pripombam. To pomeni, da bodo vrste in vsebina projektne dokumentacije iz ZGO-1 le prilagojene novemu postopku dovoljevanja in istočasno optimizirane, pri čemer bo predlagano prilogo 2 zamenjal popravljen pravilnik o projektni dokumentaciji. MOP nas je seznanil, da je sprejel odločitev, da bo ohranil tudi delitev objektov na zahtevnost po ZGO-1, ker so se za to zelo zavzele občine in upravne enote (v povezavi z dovoljevanjem in inšpekcijskim nadzorom).

 

Infrastrukturni objekti državnega pomena: Postopek bo v celoti urejen v Zakonu o urejanju prostora (ZUREP). Okoljevarstveno soglasje se obvezno pridobi pred uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN). Skupaj z dokazilom o pravici graditi predstavlja tak DPN že tudi gradbeno dovoljenje. Podrobneje se o rešitvi še nismo pogovarjali.

 

Objekti z vplivi na okolje, ki potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje: MOP preveri predlog IZS, da bi se za potrebe gradbenega dovoljenja pridobilo okoljevarstveno soglasje, kasneje pa še okoljevarstveno dovoljenje. Cilj: zmanjševanje rizika za investitorje, okolico in okolje.

 

 

TERMINSKI PLAN

 

V aprilu nadaljuje delovna skupina MOP z usklajevanjem vsebine ZPAI in vsebine Gradbenega zakona, ki se nanaša na projektno dokumentacijo. Predvidoma v aprilu pridejo na vrsto tudi zahtevni objekti, infrastrukturni objekti državnega pomena, integracija okoljevarstvenega postopka v postopek prostorsko gradbenega dovoljevanja pri objektih, ki potrebujejo okoljevarstveno soglasje in zakon o prostorskem načrtovanju, o katerem usklajevanja še niso stekla. Na slednjega nismo imeli konceptualnih pripomb in smo ga ocenili kot dobro podlago za nadaljnje delo.

 

Ker bodo spremembe besedil zakonov glede na osnutke, ki so bili predmet javne obravnave, precejšnje, se je MOP odločil, da jih bo pred poletjem še enkrat dal v javno razpravo. Istočasno bo izvedel medresorsko obravnavo. Ne glede na to MOP načrtuje, da naj bi bili zakoni sprejeti še letos.