Priročniki Publikacije  

Spremembe prostorske in gradbene zakonodaje

 

Matjaž Grilc, univ.dipl.inž.geod.

Predsednik projektne skupine IZS za prostor

 

 

"Razkorak med Slovenijo in razvitimi državami EU pri urejanju prostora je pomemben in velik, predvsem glede udejanjanja načel vzdržnega razvoja. Razvitejše države namreč ne poznajo množičnega pojava črnih gradenj, razpršenega poseljevanja kakovostnega kmetijskega prostora, gradnje na komunalno neopremljenih zemljiščih, ekstremnih oblik zemljiške špekulacije in podobnih problemov. Slovenija žal sodi med države mediteranskega loka, ki se neučinkovito spopadajo z nam sorodnimi težavami."

 

Zgornji citat je povzet iz uvodnega besedila pripomb skupine Odgovorno do Prostora! (OdP!) na osnutek novega Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor predložilo v javno obravnavo novembra lani.

 

Iz predhodnih zapisov v tej številki IZS.NOVO ste lahko razbrali, da je Inženirska zbornica Slovenije zavrnila osnutke Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI), osnutku Zakona o urejanju prostora pa je podala svojo podporo. Pripombe smo oblikovali skupaj z ostalimi partnerji v skupini Odgovorno do Prostora!, ki je resornemu ministrstvu posredovalo predloge sprememb ZUreP-2. Stroka je vsaj na primeru prostorske zakonodaje pokazala enotnost in odločenost, da začne razmere v urejanju prostora spreminjati na bolje. Osnutek zakona je pogumen poizkus začetka te poti.

 

V nadaljevanju bom naštel nekaj glavnih pripomb, ki jih je skupina OdP! poslala ministrstvu. Izpuščeni bosta poglavji zemljiške politike in prostorskega informacijskega sistema, ki ju zaradi pomembnosti obravnavamo v ločenih prispevkih v tej številki revije.

 

Pozdravljamo odločitev o ponovni vzpostavitvi krovnega zakona o urejanju prostora in obravnavanje celotne tematike urejanja prostora v enem samem zakonu.

 

Sistem prostorskih aktov še ni dorečen. Na strateški ravni prihaja do podvajanj. Nabor razvojnih dokumentov in prostorskih aktov naj bo racionalen in brez prekrivanj.

 

Predlagamo delitev prostorskih aktov na strateške prostorske akte (strategijo prostorskega razvoja Slovenije, regionalni prostorski plan in strategijo prostorskega razvoja občine), občinski prostorski načrt in izvedbene prostorske akte (državni prostorski načrt, urbanistični načrt, krajinski načrt, prostorski ureditveni načrt in občinski podrobni prostorski načrt).

 

Glede na opredelitev dokumenta Trajnostna urbana strategija predlagamo ministrstvu, da ponovno premisli o njegovi vlogi in umestitvi med strateške prostorske akte.

 

Zazidalni preizkus- strinjali smo se, da ime ni posrečeno, nejasna je tudi opredelitev namena tega instrumenta. Mnenja skupine OdP! so bila deljena, predstavniki IZS smo zagovarjali tezo, da bi zazidalni preizkus moral biti instrument zemljiške politike - nekakšen regulacijski načrt, s katerim bi zagotavljali ustrezno parcelno strukturo znotraj večjih zazidljivih območij.

 

Podpiramo regionalno raven načrtovanja.

 

Menimo, da je prostorski svet vlade nezadostna rešitev, saj ne bo zagotavljal nadsektorske obravnave urejanja prostora. Predlagamo ustanovitev neodvisnega, "nadresorskega" organa pri Vladi RS.

 

Ne podpiramo izjeme, ki opredeljuje izredne širitve stavbnih zemljišč.

 

Zahtevamo ponovno uvedbo celostnega prostorskega načrtovanja in ne podpiramo prostorskega načrtovanja na podlagi pobud.

 

Glede črnih gradenj apeliramo, da predlagatelj v ZUreP-2 vzpostavi takšne ukrepe, ki bodo po sprejemu nove zakonodaje zagotavljali, da bodo vse "črne" in neskladne gradnje sankcionirane. Potrebno je zagotoviti evidentiranje vseh objektov, tako nelegalnih kot tudi neskladnih, in vzpostaviti sistem pridobivanja podatkov, ki bo omogočal takojšnjo identifikacijo odstopanj že v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja oz. evidentiranja objekta.

 

Predlagali smo, da se urejanje dejavnosti prostorskega načrtovanja iz ZUreP-2 izloči in naj se ureja v ZPAI.