Priročniki Publikacije  

Prostorski informacijski sistem (PIS) po pomembnosti ali bolje po potrebnosti njegove vzpostavitve, prav nič ne zaostaja za področjem zemljiške politike. Producenti podatkov o prostoru, še bolj pa uporabniki teh podatkov, bi si ga želeli in potrebovali že jutri. Stroka se zaveda, da takšna pričakovanja niso realna, veseli pa dejstvo, da PIS tokratni zakon opredeljuje veliko bolj določno za razliko od predhodnih zakonov s tega področja. To nas navdaja z upanjem o skorajšnji implementaciji tega kompleksnega sistema. O prostorskem informacijskem sistemu smo se pogovarjali z Jurijem Mlinarjem z Ministrstva za okolje in prostor, sektorja za strateški prostorski razvoj, ki je zadolžen za razvoj in implementacijo PIS v sistem urejanja prostora.

 

 

Ali je v tem osnutku zakona ZUreP-2, prostorski informacijski sistem umeščen ustrezno in kakšne so časovne prognoze za implementacijo sistema?

 

Menim, da je PIS je ustrezno umeščen v osnutek nove zakonodaje. Nadgradnje Prostorskega informacijskega sistema bodo izvedene v okviru programa projektov eProstor. Skladno s terminskim planom programa bodo do konca leta 2020 izdelani in implementirani glavni gradniki sistema.

 

 

Ali predvideva vzpostavitev PIS-a tudi vzpostavitev kakšnih novih podatkovnih zbirk oz podatkov?

 

Trenutno vodimo v okviru PIS podatke o državnih in občinskih prostorskih aktih. V letu 2015 smo vzpostavili sistem za evidentiranje upravnih aktov na področju graditve, prek katerega se na enem mestu zbirajo podatki o izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenjih na območju celotne Slovenije. Največji izziv v naslednjih letih bo vzpostavitev centralne evidence stavbnih zemljišč. Evidenca bo vsebovala podatke o zazidanih stavbnih zemljiščih in podatke o razvojnih stopnjah nezazidanih stavbnih zemljišč. Evidenco bomo vzpostavili v tesnem sodelovanju z občinami. Del naloge (zajem pozidanih zemljišč) bo izveden v okviru programa projektov eProstor, del pa bodo morale zagotoviti občine same.

 

 

Lahko v grobem opišete najbolj značilne izboljšave, ki jih bo prinesel PIS v sistem graditve in urejanja prostora?

 

O prednostih in koristih delujočega PIS bi lahko govorili na dolgo. Vendar se mi zdi pomembno, da na tem mestu opozorim na tri glavne prednosti, ki bodo uporabnikom tega sistema prinesli veliko olajšanje in skrajšali časovne okvire pri izvajanju opravil na področju urejanja prostora in graditve.

 

Vzpostavljeni bodo pogoji za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Namen je postopna nadomestitev sedanjega kombiniranega (elektronskega in papirnega) poslovanja z izključno elektronskim poslovanjem. Na ta način bi lahko dosegali krajše obdelovalne čase posameznih aktivnosti, večjo transparentnost, pospešitev procesov, poenotenje podatkov in procesov ter izboljšali popolnost in kakovost zbirk prostorskih podatkov.

 

Vzpostavljena bo evidenca stavbnih zemljišč, ki bo eden izmed ključnih pogojev za vzpostavitev aktivne zemljiške politike na ravni občin in države.

 

Vzpostavljena bo povezava med sistemi prostorskega načrtovanja, graditve in evidentiranja nepremičnin, ki bo temeljila na sistemu povezljivih zbirk prostorskih podatkov.

 

 

V imenu uredništva IZS.NOVO se obema strokovnjakoma zahvaljujemo za pojasnila, bralcem naše revije in članom IZS pa sporočamo, da gredo rešitve, ki jih ponuja osnutek ZUreP-2, končno v pravi smeri. Od ministrstva, ki je zakon pripravilo, pa seveda pričakujemo, da bo tudi v nadaljevanju procesa spreminjanja prostorske zakonodaje še naprej sodelovalo s stroko in upoštevalo tehtne predloge, ki smo jih v postopku javne obravnave zakona prispevali za boljši končni rezultat - dobro zakonsko podlago za področji graditve in urejanja prostora.