Priročniki Publikacije  

Spremembe prostorske in gradbene zakonodaje

 

Ivan Leban, univ.dipl.inž.el.

Predsednik komisije IZS za sistemske zakone

 

 

Iz osnutka novega Gradbenega zakona, ki ga pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor, lahko razberemo, da nas čakajo znatne spremembe pri pridobivanju gradbenega in uporabnega dovoljenja. V prispevku bom v nekoliko poenostavljeni obliki orisal rešitve, zapisane v osnutku zakona, ki ga je ministrstvo poslalo v javno razpravo in jih pokomentiral, tudi v povezavi s pripombami, ki jih je ministrstvu poslala zbornica oziroma ste jih zbornici podali člani.

 

 

IZHODIŠČNE TEZE PRI NASTAJANJU ZAKONA

 

Obstoječ postopek dovoljevanja (gradbeno dovoljenje) je eden izmed ključnih razlogov, zaradi katerih se je pristopilo k spremembi zakona, ki ureja graditev objektov. Uveljavilo se je namreč mnenje, da je pot do pridobitve gradbenega dovoljenja (GD) predolga in predraga in da to dejstvo odvrača tuje in ovira domače investitorje. Za pridobitev GD naj bi bilo potrebno izdelati in predložiti preveč in prepodrobno obdelano projektno dokumentacijo. Iskalo se je rešitev, s katero bi investitor v čim zgodnejši fazi razvoja projekta pridobil GD, pri čemer bi mu le to povedalo, da na določenem zemljišču, upoštevaje predvsem prostorske in okoljske zahteve, lahko zgradi predviden objekt. Prav zaradi tega novega izhodiščnega pristopa k postopku dovoljevanja naj bi bilo novo GD po vsebini to, čemur smo včasih rekli lokacijsko dovoljenje. Projektna dokumentacija za GD naj namreč ne bi več vsebovala preverjanja in dokazovanja izpolnjevanja bistvenih zahtev za objekte. To dejanje je preneseno v fazo po pridobitvi GD in naj bi se dokazovalo v projektu za izvedbo.

 

 

NOVI POSTOPKI IN PROJEKTNA DOKUMENTACIJA

 

Za sistem dovoljevanja je v osnutku GZ najpomembnejša njegova priloga 1 (zaenkrat še v obliki nedodelanega in oblikovno neprijaznega predloga). Ta priloga naj bi nadomestila sedanjo Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. V njej so zapisani tudi postopki za posamezne objekte glede na njihovo zahtevnost.

 

Osnutek GZ oziroma njegova priloga 1 določa naslednje postopke: prijavo del, gradbeno dovoljenje, prijavo gradnje, evidentiranje, tehnični pregled, uporabno dovoljenje in obratovalno dovoljenje. Objekti so obravnavani dokaj natančno za stavbe in zaenkrat še zelo pomanjkljivo za gradbeno inženirske objekte. Vsaki vrsti objekta je predpisana vrsta postopkov in potrebna dokumentacija. Prav pri sami projektni dokumentaciji so predvidene precejšnje spremembe.

 

Osnutek priloge 1 pozna naslednje vrste projektne dokumentacije:

 

• risbo lokacijskih posegov v prostor - kot dokumentacija ob prijavi gradnje za nezahtevne objekte, ki pa niso imenovani s tem imenom,
• idejno zasnovo - kot dokumentacijo za pridobivanje pogojev ali pa že GD,
• projekt za pridobitev GD - ki pa je usmerjen le na dokazovanje skladnosti s prostorskimi akti in prikaz umestitve v prostor in po vsebini za večino objektov ne predvideva izdelovanja posameznih načrtov,
• projekt za izvedbo - ki naj bi vseboval tudi vsa dokazila o izpolnjevanju vseh bistvenih zahtev za objekte in bil osnovna dokumentacija ob prijavi gradnje (ki ni del upravnega postopka) upravnemu organu oziroma kasneje v prostorski informacijski sistem,
• projekt izvedenih del - kot osnovo za postopke tehničnega pregleda, pridobivanja uporabnega dovoljenja in pridobivanje obratovalnega dovoljenja,
• elaborat za evidentiranje.

 

Vsebina projektne dokumentacije naj bi bila prikazana v prilogi 2 zakona, ki naj bi nadomestila sedanji Pravilnik o vsebini projektne dokumentacije. Iz te priloge, ki ne vsebuje nobenih napotil in zahtev vezanih na obliko in podpisovanje in podaja le grobo vsebino posamezne dokumentacije, šele vidimo, kako osiromašena in vezana zgolj na arhitekturo in umeščanje v prostor je predvidena projektna dokumentacija do vključno faze za pridobitev GD. Predvidena rešitev ne upošteva, da je projektiranje kontinuiran proces, v katerem naj bi sodelovale vse stroke že od idejne zasnove naprej (tehnološka zasnova, požarna varnost in podobno). Vsebina projektne dokumentacije je zreducirana iz sedanjih "načrtov" na "prikaze", pa še te je najti samo pri inženirskih objektih in objektih z vplivi na okolje.

 

Projekt za izvedbo (PZI) mora nadomestiti vse, kar v predhodni dokumentaciji, potrebni za pridobitev GD ni bilo obdelano. Po našem mnenju je to za nekatere objekte sprejemljivo, za mnoge primere pa prepozno.

 

Projekt izvedenih del (PID) je tako v členih zakona, kot v sami prilogi 2 kot tudi v sedaj veljavnem zakonu o graditvi objektov) ponovno usmerjen le v prikaz sprememb od rešitev v PGD (ki pa bodo po novem pristopu vezane lahko le na gabarite in postavitev v prostor), ne pa na bistvo PID, ki bi moralo biti "dokumentacija o zgrajenem objektu za potrebe obratovanja in vzdrževanja objekta.

 

 

TRIJE POSTOPKI ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA

 

V osnutku GZ najdemo tri različne postopke za pridobitev GD. Prvi je namenjen običajnim objektom, ki zahtevajo GD (iz priloge 1). Imenujem ga "osnovni postopek". Drugi postopek velja za infrastrukturne objekte z državnim prostorskim načrtom, tretji pa je postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z obvezno presojo vpliva na okolje.

 

Osnovni postopek: Investitor lahko pridobi projektne pogoje na osnovi idejne zasnove. Dajalci pogojev lahko ugotovijo, da pogoji že nadomestijo mnenje na PGD. Pristojni organ na zahtevo investitorja izda osnovne informacije o pogojih za izvedbo nameravane gradnje. Na osnovi zahteve investitorja lahko za določeno problematiko izda "predhodno odločbo". Ta je obvezna v postopku za pridobitev GD za objekte z obvezno presojo vplivov na okolje, saj naj bi postopek tekel sočasno. Za pridobitev GD je potrebno priložiti dokazila o razpolaganju z zemljiščem, PGD in mnenja. Sam postopek izdaje GD je nekoliko spremenjen, a ga tu ne navajam.

 

Infrastrukturni objekti z državnim prostorskim načrtom. Sedaj veljavna zakonodaja o državnem prostorskem načrtu je po predlogu nove zakonodaje razveljavljena in "razsekana" v del, ki ga obravnava novi ZUreP-2 in del v novem GZ. Ta delitev, ki prinaša nekatera nepotrebna podvajanja, je bila v času razprave zelo kritizirana. Več o tem si lahko preberete v prispevku na strani 10.

 

Objekti z obvezno presojo vplivov na okolje. Tu gre za veliko skupino objektov, pri katerih današnja zakonodaja s področja okolja zahteva najprej preverjanje, kasneje pa tudi pridobitev okoljevarstvenega soglasja (OVS), za nekatere pa celo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Žal je ta procedura le nakazana, da se izvaja tako kot zahtevata oba zakona - Gradbeni zakon in Zakon o varstvu okolja (ZVO). Ni pa podrobnih zahtev glede potrebne dokumentacije in postopkov (morali bi biti vključeni postopki po ZVO). Ta deklarativna zahteva pomeni, da je vsebina dokumentacije predvidena v prilogi 1 in prilogi 2 Gradbenega zakona bistveno pomanjkljiva. Praksa po ZVO namreč kaže, da za postopek pridobitve OVS ni bila zadostna niti dokumentacija po današnjem PGD. Prav zato bo moralo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ta del bistveno bolj natančno dodelati in dobiti nujno kakšen odpustek tudi na delu, ki ga obdeluje ZVO. OVS mora biti nujno pridobljeno v postopku pridobitve GD, kar pa pomeni, da se s predlagano rešitvijo ne pridobi niti na času niti na obsegu projektne dokumentacije. Poseben problem ostajajo objekti, ki potrebujejo OVD, ki naj bi bilo izdano pred pričetkom gradnje. Ali bo šele takrat investitor spoznal, da je gradil objekt z nesprejemljivo tehnologijo?

 

 

PRIJAVA GRADNJE

 

Ta postopek je v predlagani rešitvi ključen, saj nadomešča velik del odobravanja današnjega PGD (bistvene zahteve). Ni pa to postopek, ki bi prinašal upravno odločbo ali drugačno uradno listino. Pred pričetkom gradnje naj bi vodja gradnje pregledal popolnost PZI (dela, v katerem so dokazane bistvene zahteve) in njegovo skladnost z zahtevami GD ter PZI, za katerega jamči projektant, predal ob prijavi gradnje upravnemu organu oziroma v prostorski informacijski sistem, ko bo ta vzpostavljen. Ta postopek ima lahko kar nekaj pasti: prepozno ugotavljanje izpolnjevanja zahtev in skladnosti (lahko je sicer skladno z GD, a popolnoma tehnično nesprejemljivo, za kar bo investitor izvedel kasneje kot v sedanjem postopku), pri zahtevnih objektih je nemogoče izdelati celoten PZI naenkrat (in je nujno izdelati in predati nekakšen izvleček v obliki glavnega projekta), če je nadzornik obenem tudi projektant, oba pa sta po funkciji odgovorna investitorju, lahko pride do zlorabe in bi se gradnja pričela brez ustreznega PZI - . Temu naj bi se izognili s pregledi gradbenih inšpektorjev, a je glede njihove dosedanje aktivnosti in usposobljenosti za to nalogo precej dvoma v zapisano rešitev. Zato smo predlagali, da bi PZI vsaj pri zahtevnih objektih in vsaj z vidika mehanske odpornosti in stabilnosti ter požarne varnosti strokovno pregledal neodvisni strokovni izvedenec (pooblaščeni inženir s pooblastilom za gradbeno stroko oz. požarno varnost in dodatnimi izkušnjami).

 

 

POSTOPKI OB DOKONČANJU GRADNJE

 

Po dokončani gradnji se podpiše izjava o dokončani gradnji, ki jo podpišejo vodja gradnje, projektant in izvajalec. Za nekatere enostavnejše in manj zahtevne objekte (ti pojmi v GZ sicer niso razloženi) taka izjava nadomesti uporabno dovoljenje.

 

Za zahtevne objekte in če investitor to izrecno zahteva, se zaprosi za izdajo uporabnega dovoljenja (UD) s predhodnim tehničnim pregledom. Vlogi je potrebno priložiti PID, izjavo o zanesljivosti objekta in druge dokumente, vse podobno kot po sedaj veljavnem zakonu.

 

Po osnutku zakona skoraj vsi objekti dobijo UD (ali izjavo, ki jo nadomešča), kar je prav gotovo smiselno.

 

 

ZAKLJUČNE MISLI

 

Predvideni postopki, ki so le grobo prikazani v tem prispevku, bodo, če bodo sprejeti v taki obliki, pomenili veliko spremembo tako v sistemu dovoljevanja kot v vsebini in namenu projektne dokumentacije in udeležbi projektantov raznih strok v postopku dovoljevanj.

 

Četudi se strinjamo z osnovno zamislijo o načinu, ki bo omogočil investitorju čim prejšnji odgovor o mogoči gradnji, imamo pomisleke o postopku pri objektih z vplivi na okolje (potreben je bistveno večji obseg projektne dokumentacije ali pa sprememba ZVO) in infrastrukturnih objektih državnega pomena (postopek je potrebno združiti v enem zakonu in izvesti možne optimizacije postopka). Še enkrat bi bilo potrebno razmisliti o postopku prijave gradnje, ki ne daje dovolj zagotovil, da se bo PZI res izdelal in da ne bo pritiskov investitorjev na rešitve, ki lahko pomenijo kršenje zahtev z vidika zanesljivosti objektov. Predvsem pa bi bilo potrebno pri nadaljnji obdelavi zakona bistveno dodelati prilogi 1 in 2, v katerih so objekti zajeti predvsem iz področja stavb, druge skupine objektov pa praktično niso zajete. Obseg dokumentacije je prav tako naravnan le na stavbe. Bolje bi bilo, da se ohranita tako Pravilnik o projektni dokumentaciji (z njegovo ukinitvijo in nadomeščanjem s prilogo 2 naredimo nekaj korakov nazaj pri uspehih, ki smo jih dosegli pri redu in unifikaciji pri projektiranju) kot tudi Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Slednja seveda v prijaznejši obliki, kot je predlagan predlog priloge 1.

 

 

V zadnjih dneh marca se je na temo projektne dokumentacije prvič sestala delovna skupina MOP v sestavi MOP-IZS-ZAPS. Na sestanku nas je MOP obvestil, da bo upošteval številne pripombe podane v javni razpravi in se vrnil na obstoječ sistem projektne dokumentacije, vključujoč pravilnik o projektni dokumentaciji, in pa delitev objektov glede na zahtevnost gradnje. Prva naloga delovne skupine bo določitev vsebine projektne dokumentacije za novo gradbeno dovoljenje glede na vrste objektov. Ob tem velja omeniti, da bo obseg projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje zagotovo zmanjšan glede na sedanji obseg.