Priročniki Publikacije  

Spremembe prostorske in gradbene zakonodaje

 

Renata Gomboc, inž. mat., dipl.ekon. (VS)

Vodja službe IZS za javna pooblastila

 

 

Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih bo prinesel tako zmanjšanje števila reguliranih poklicev kot tudi nove regulirane poklice. Izhodišče za to predstavljajo usmeritve Vlade RS o prenovi reguliranih poklicev in dejavnosti, ki se nanašajo tako na opuščanje regulacije, zmanjšanje števila reguliranih poklicev oz. dejavnosti kot na ustreznejšo regulacijo. Te usmeritve je vlada sprejela že pred časom na podlagi zahteve Evropske komisije po deregulaciji poklicev in dejavnosti s ciljem povečanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

 

Upoštevajoč priporočila Evropske komisije in sklepa Vlade RS ter dejstva, da je gradbeništvo tako ali drugače regulirano tudi v večini evropskih držav, Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI) ne ukinja reguliranih poklicev na področju gradbeništva, temveč jih na novo ureja. Namesto sedanjih enajstih reguliranih poklicev bomo imeli v bodoče le tri ali štiri, največ pet reguliranih poklicev.

 

Regulirani poklici odgovorni projektant, odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del bodo združeni v enoten reguliran poklic pooblaščeni inženir, za kar smo si prizadevali. Na željo Matične sekcije geodetov bo tudi regulirani poklic odgovorni geodet vključen v regulirani poklic pooblaščeni inženir. S tem se bo regulacija poklicev poenotila z evropsko prakso, ki povečini pozna le arhitekta, inženirja in geodeta, ponekod tudi krajinskega arhitekta.

 

Regulirani poklici bodo tako najmanj trije (pooblaščeni arhitekt, krajinski arhitekt in inženir), morda štirje (še pooblaščeni prostorski načrtovalec) oziroma pet (še vodja del). Razprava o prostorskem načrtovalcu se je v delovni skupini MOP šele začela. Regulirani poklic vodja del je bil predlagan s strani naše zbornice, saj stroka meni, da je ta regulirani poklic pomemben za zagotavljanje strokovnosti pri izvajanju gradenj. Za ohranitev tega poklica se zavzema tudi Zbor za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva. Obrtno podjetniška zbornica Slovenije pa si zavzema tudi za ohranitev poklica odgovorni vodja posameznih del, ki ga opravljajo tudi njihovi mojstri. MOP na eni strani razume potrebo po uvedbi oziroma bolje ohranitvi reguliranih poklicev pri izvajanju, po drugi pa želi zaradi pritiskov Evropske komisije področje izvajanja čim bolj, če ne v celoti, deregulirati. Dokončne odločitve še ni.

 

V delovni skupini MOP smo se sporazumeli, da bo vodja projektiranja za stavbe v določenih primerih lahko tudi pooblaščeni inženir (v katerih in kako bo to zapisano v zakonu se bomo še pogovarjali). Zastopamo stališče, da je vodja del pri vseh vrsta objektov lahko le pooblaščeni inženir, ne pa tudi pooblaščeni arhitekt, da je vodja nadzora lahko tako pooblaščeni inženir kot arhitekt, da je projektant lahko tudi nadzornik. Vztrajamo, da se morata nadzor in izvedba izključevati. Točno besedilo najbolj spornega četrtega člena zakona mora delovna skupina MOP še izoblikovati.

 

Zakon bo uvedel tudi stalno strokovno izobraževanje za pooblaščene inženirje, s čimer naj bi zagotovili višjo kakovost storitev pooblaščenih inženirjev z namenom zagotavljanja varnosti, zdravja in kulture bivanja. Rešitev podpiramo, ker je le na ta način mogoče vzdrževati visoke profesionalne standarde v celotnem poklicnem obdobju pooblaščenega inženirja.

 

Novosti se obetajo tudi pri nadzoru nad opravljanjem storitev pooblaščenih inženirjev. Trenutno veljavni Zakon o graditvi objektov ureja zgolj nadzor nad izvedbo, ki ga izvaja gradbena inšpekcija, medtem ko zakon ne ureja nadzora v fazi projektiranja. Ker je kakovost projektiranja pogosto nezadovoljiva, je predvidena uvedba nadzora tudi v fazi projektiranja. Nadzor naj bi izvajali poklicni zbornici IZS in ZAPS. Okrog uvedbe nadzora sicer obstajajo določene dileme, ker pa pogovori v delovni skupini MOP na to temo še niso stekli, vam možne rešitve še ne moremo predstaviti.

 

Spremembe bo zakon prinesel tudi na področju regulacije dejavnosti projektiranja in nadziranja, saj dosedanja regulacija dejavnosti, določena v 28. do 30. členu Zakona o graditvi objektov ni ustrezna. V praksi se velikokrat dogaja, da projektirajo podjetja, ki nimajo zaposlenega ustreznega kadra za projektiranje, zato delo projektiranja prepuščajo študentom in inženirjem brez strokovnega izpita. To ima za posledico kupovanje žigov pooblaščenih inženirjev. Takšna praksa je neustrezna, saj znižuje kvaliteto opravljenih storitev in vpliva na nižjo raven varnosti in zanesljivosti objektov. Vse to pa poziva k drugačni ureditvi regulacije dejavnosti. V osnutku zakona se je to slabo prakso želelo prekiniti z zahtevo po več kot 50% lastništvu pooblaščenih arhitektov in inženirjev v arhitekturnih in inženirskih družbah. Vendar pa ta zahteva zaradi nasprotovanj v gospodarstvu (predvsem večjih projektivnih in svetovalnih podjetij), ni zelo verjetna, čeprav je za Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije edina sprejemljiva. Naša zbornica je predlagala, da se zahtevan delež ne veže na lastništvo, temveč na poslovodenje. Dokončna rešitev v tem trenutku še ni izoblikovana, bo pa nova rešitev zagotovo vsebovala ponovno uvedbo povezave žiga (pooblastila) pooblaščenega inženirja z žigom projektivnega podjetja, kar pomeni ponovno uvedbo imenika projektivnih podjetij, kot je to bilo urejeno že do leta 2002. Na to, da je to povezavo potrebno ponovno uvesti, ste nas člani opozarjali zadnjih nekaj let.

 

Zavarovanje odgovornosti projektantov in nadzornikov: Uskladili smo se, da zakon predvidi obvezno zavarovanje dejavnosti s ciljem zaščite potrošnika (predvsem zasebnega investitorja) in da se v zakon zapiše predmet zavarovanja (huda malomarnost, napake in opustitve dejanj). Višina zavarovanja v zakonu ne bo zapisana.