Priročniki Publikacije  

Na vprašanja odgovarjajo strokovne službe in funkcionarji IZS

 

Ali je v okviru projektov, za katere naročnik prevzema projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja, dopustno pavšalno navajanje zahtevane vrste in obsega del, ki izvajalcu na podlagi danih popisov in opisov ne omogočajo jasne seznanitve z vrsto in obsegom zahtevanih del ter posledično ne omogočajo strokovne ocene teh del?

 

Kakšna stopnja natančnosti opisov posameznih postavk je s strani IZS zahtevana oz. priporočena za projekte izgradnje vodovodnih sistemov v primeru, če projektiranje prevzema naročnik?

 

V Sloveniji žal ni predpisa ali standarda, ki bi določal obliko in vsebino posameznih postavk popisa del. Prav tako tudi IZS ne razpolaga z nobenim priporočilom, ki bi se nanašalo na to področje. Zato so pri razlagi vsebine posameznih postavk v konkretnem projektu merodajni dokumenti, ki tvorijo pogodbo med naročnikom in izvajalcem, predvsem ponudba izvajalca, vključno z razpisno dokumentacijo.

 

Iz vašega vprašanja je razvidno, da je problem predvsem v različnosti razumevanja obsega del v postavki "priprava gradbišča z vsemi potrebnimi deli in materiali". V primeru, da iz dokumentov, ki sestavljajo pogodbo, ni možno natančno določiti obsega del po tej postavki, predlagamo, da se upošteva načelo "splošne gradbene prakse".

 

V preteklosti se priprava gradbišča (imenovana tudi organizacija gradbišča) v popisih del praviloma ni prikazovala v ločenih postavkah, temveč se je strošek gradbišča kalkuliral kot posreden strošek v "bruto bruto" (prodajni) ceni ure delavca ali drugače rečeno, strošek gradbišča je bil upoštevan v faktorju na plače. Prikaz priprave gradbišča v ločeni postavki se je spremenil šele v zadnjih 10-20 letih kot posledica stalne prakse v tujini (Avstrija, Nemčija) in na osnovi Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, ki izrecno zahteva, da se za postavitev in organizacijo gradbišča izdela ločen popis del, ki omogoča dejanski prikaz stroškov gradbišča in vpogled investitorja v te stroške. Ti stroški so na splošno relativno visoki, saj segajo nekje od 5?% do 15?% od vseh del, lahko pa tudi več.

 

Kot pripravo gradbišča praviloma razumemo vse aktivnosti, ki niso direktno vezane na izdelavo nekega izdelka (objekta), vendar so posredno nujno potrebne in so začasnega značaja kot npr.:

 

• postavitev začasnih gradbiščnih objektov: skladišča, delavnice, pisarne, garderobe, jedilnica, sanitarije itd.;
• ureditev začasnih komunikacijskih in transportnih poti: začasna dostopna pot, začasne interne poti, rampe, stopnišča, dvigala itd.
• priprava površin za postavitev začasnih objektov in sanacija teh po končanju del,
• zavarovanje gradbišča proti okolici in proti tretjim osebam: ograje, čiščenje vozil pred vstopom na javne ceste itd.;
• začasna preskrba z vodo, energijo, telefon, ureditev odpadnih voda,
• ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (VZD) na gradbišču,
• in druge aktivnosti in dela začasnega značaja.

 

Iz navedenega je razvidno, da aktivnosti za pripravo gradbišča ne vsebujejo čiščenja zemljišča (odstranitev dreves in grmovja), na katerem se nato gradi objekt, ki je predmet projekta. Te aktivnosti se običajno prikazujejo v ločenih postavkah, enako kot odstranitev rodovitne prsti (humusa), izkop jarka, izkop gradbene jame itd. To je razvidno tudi iz strokovne literature, ki je podlaga za kalkulacije in posledično tvorjenje posameznih postavk popisa del npr. GNG gradbene norme GIPOSS. Prav tako je odstranitev dreves in panjev prikazana v ločenih postavkah v standardizirani bazi popisov del za ceste (DARS) in tudi v tujih standardiziranih bazah popisov del npr. v avstrijski bazi Leistungbeschreibung Hochbau HB-19, ki jo je izdalo avstrijsko Zvezno ministrstvo za gospodarstvo.