Priročniki Publikacije  

NA 8. DNEVU JEKLENIH KONSTRUKCIJ O TRŽENJU IN STANDARDIZACIJI

 

Generalna sekretarka IZS

mag. Barbara Škraba, univ.dipl.inž.grad.

 

Najboljši dokaz o uspešnosti prizadevanj za uveljavitev jeklenih konstrukcij je stalna rast uporabe jeklenih konstrukcij v Sloveniji ter številne domače in evropske nagrade.

 

8. Dan jeklenih konstrukcij, ki je na GZS potekal 12. junija 2007, je bil namenjen predvsem izzivom in priložnostim na področju trženja in standardizacije (evrokodov) za večjo konkurenčnost jeklenih konstrukcij doma in v svetu. Najboljši dokaz o uspešnosti prizadevanj za uveljavitev jeklenih konstrukcij je stalna rast uporabe jeklenih konstrukcij v Sloveniji ter številne domače in evropske nagrade. Slednjo je letos prejela novo zgrajena stavba razvoja podjetja Trimo.

Udeležence sta pozdravila in nagovorila predsednik odbora za jeklene konstrukcije mag. Miloš Ebner in generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Predstavnik Evropskega sveta jeklenih konstrukcij profesor Bertrand Lemoine je v predavanju o trženju jeklenih konstrukcij, tudi skozi paleto zgrajenih starejših in novejših objektov, predstavil izzive sedanjosti in prihodnosti. Prof.dr. Beg z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo pa je svoje predavanje v celoti posvetil novim predpisom s področja jeklenih konstrukcij,

Evrokodom, katerih uporaba bo s 1. januarjem 2008 v Sloveniji postala obvezna. Evrokodi so najobsežnejši konsistentni sistem standardov doslej in to ne le v Evropi temveč tudi v svetu. Omogočali naj bi lažji pretok blaga in storitev. V postopku njihovega nastajanja so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Evrokodi ohranjajo nacionalne posebnosti kot so klimatski pogoji, nivo varnosti in dopuščajo uvedbo dodatnih nekonfliktnih zadev. Vzpodbudili so izdelavo kart maksimalnih in minimalnih temperatur zraka s povratno dobo 50 let, snežnih obtežb, projektnih hitrosti vetra in projektnih pospeškov tal zaradi potresa. Evrokodom je očitana kompliciranost in konzervativnost. Toda primerjava projektnih nosilnosti govori v prid Evrokodom. Obtežba snega naj bi bila

manjša, obtežbi z vetrom in potresom pa večji. Uporabljajo računsko metodo mejnih stanj in se posvečajo tudi požarni analizi konstrukcij. »Na vprašanje ali standarde za projektiranje gradbenih konstrukcij sploh potrebujemo, je odgovor vsekakor pritrdilen, saj pomagajo pri dokazovanju zanesljivosti inženirskih rešitev, vendar so še vedno ključne inženirske ideje, ki pa jih v standardih ni!« je v svojem predavanju poudaril prof.dr. Beg.

Na okrogli mizi, ki jo je vodil predsednik skupščine Odbora za jeklene konstrukcije in predsednik IZS mag. Črtomir Remec, so razpravljali o konkurenčnosti jeklenih konstrukcij in trendih za prihodnost. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je količinsko gledano uporaba jeklenih konstrukcij po velikem padcu v prvi polovici devetdesetih let danes zopet na nivoju oz. celo nekoliko višje kot pred letom 1991, pri čemer pa je struktura namembnosti gradnje bistveno drugačna. Uporabo v pretežno industrijskih in energetskih objektih je zamenjala uporaba v trgovskih, poslovnih, športno rekreacijskih in zabaviščnih objektih. Tudi za naslednja leta je napovedan trend rasti in to navkljub rastoči ceni surovin in energije, ki sta v letu 2006 povzročila kar okoli 15% zvišanje cene jeklenih konstrukcij.

Preobrazbo uporabe jeklenih konstrukcij v Sloveniji lepo ponazarjajo tudi vse dosedanje domače in evropske nagrade Evropskega sveta jeklenih konstrukcij (most za pešce čez Dravo na Ptuju, stavba GZS v Ljubljani, Mercator center Nova Gorica, Portoval v Novem mestu), ki se jim je letos pridružila še Trimo Razvojno-Inovacijska Podmornica TRIP.