Priročniki Publikacije  

NOVI ZGO-1B V JAVNI OBRAVNAVI

 

Vodja javnih pooblastil

Renata Gomboc, inž.mat.

 

Predhodno smo vas že seznanili z usklajevanji novele ZGO-1B. Žal Ministrstvo za okolje in prostor vseh ogovorjenih uskladitev dejansko ni prelil v besedilo novele ZGO-1B, ki jo je posredoval Vladi RS. Še bolj pereče je to, da verzije ZGO-1B, ki je bila posredovana na vlado, nismo prejeli s strani našega resornega ministrstva. Kar nekaj členov je bilo v noveli zapisanih drugače kot je bil predhodno dogovorjeno, zato si je IZS preko amandmajev prizadevala, da se teksti popravijo in dopolnijo. Vse skozi se zavzemamo za take zakonske rešitve, ki omogočajo posamezniku čim večjo možnost izbire. Nasprotujemo kakršnemu koli omejevanju oziroma enakopravnosti strok v procesu graditve, ki bi hkrati pomenile tudi omejevanje konkurenčnosti in svobodne podjetniške iniciative tako pri odgovornih inženirjih kot pri investitorjih. Svoja stališča smo med drugim predstavili tudi Komisiji državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je nekaj naših stališč podprla.

 

Pripombe in amandmaje na predlog ZGO-1B smo prav tako poslali na Odbor za okolje in prostor Državnega zbora RS. Na predlog slednjega je bila 30. 11. 2007 organizirana javna predstavitev mnenj o predlogu ZGO-1B z namenom pridobitve stališča strokovne in širše javnosti o predlaganih rešitvah, ki se nanašajo predvsem na:

• razvrščanje objektov glede na stopnjo zahtevnosti, nasprotujemo kakršnemu koli omejevanju oziroma enakopravnosti strok v procesu graditve, ki bi hkrati pomenile tudi omejevanje konkurenčnosti in svobodne podjetniške iniciative tako pri odgovornih inženirjih kot pri investitorjih.

• vlogo in odgovornost udeležencev v postopkih poseganja v prostor in graditve objektov,

• določbe glede obveznosti organizacije izbire strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju, 

• poenostavitev nekaterih postopkov, zlasti pri pridobivanju potrebne dokumentacije za graditev ali rekonstrukcijo objektov,

• opustitev določb, s katerimi so določene obvezne sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,

• preverjanje skladnosti predvidene umestitve v prostor s prostorskimi akti in projektiranje za nezahtevne in enostavne objekte ter postopke za izdajo ustreznega dovoljenja za te objekte in

• postopke za pridobitev uporabnega dovoljenja in predložitev potrebne dokumentacije ter, v povezavi s tem, opustitev projekta za vzdrževanje in obratovanje objekta.

 

Komisija za sistemske zakone Inženirske zbornice Slovenije je na javni predstavitvi mnenj izpostavila naslednja določila ZGO - 1B, ki po našem mnenju niso ustrezno rešena  v predlogu zakona:

• Ukinitev PZR v projektni dokumentacije se nam ne zdi sprejemljiva, saj je PZR tista osnova na kateri se bo gradil objekt  in je hkrati osnova za pogodbo z izvajalcem del. Menimo, da mora biti s svojo odgovornostjo  prisoten projektant, ki bo pripravil  tak PZR, ki bo skladen s projektnimi pogoji ali pogoji gradbenega dovoljenja in bo v skladu z bistvenimi zahtevami graditve in stroke. Brez uvrstitve tega projekta v sklop projektne dokumentacije se odpira možnost, da tako pomemben tehnični  del izdela kdor koli in brez posebne odgovornosti. Prav tako menimo, da bi se  moral projekt obratovanja in vzdrževanja ponovno vključiti v projektno dokumentacijo,  vendar le za tehnološke objekte oziroma   za tehnološke dele. Predlagali smo tudi uvedbo pojma idejne rešitev, ki ima namen prikazati nameravano gradnjo v različnih variantah in z različnih vidikov, ki omogoča izbiro najboljše.

•  Opozorili smo na nov predlog delitve vrste načrtov, ki po novem predlogu opušča  druge načrte v zvezi z gradnjo. Po našem mnenju bo s to opustitvijo onemogočeno kar nekaj strokam (npr. gozdarji - gozdne prometnice in povodja, povirja in  podobno) in bodočim bolonjskim diplomantom (kombinirani študij), izdelovati načrte, ki niso gradbeni načrti, so pa za posamezne vrste gradenj nujno potrebni. 

•  Predlagali smo nujnost javnega natečaja za pomembnejše gradbene inženirske objekte. Predlog utemeljujemo z nenehnim razvojem, ki prinaša nove in boljše rešitve,  ki jih v razvitem svetu iščejo na javnih  natečajih. Gradbeni inženirski objekti, kot so npr. mostovi in številni drugi infrastrukturni objekti, pomembno vplivajo na življenjske razmere v njihovi okolici. Njihova vrednost obsega precejšen del narodovega premoženja in tudi zato je  pomembno kako so zgrajeni, zato je obveznost javnega natečaja za pomembnejše gradbene inženirske objekte nujna, če želimo zagotavljati enako kakovost objektov kot je bila do sedaj. 

• Opozorili smo na nedorečene določbe o območju za določitev strank, ki so med tistimi določbami, ki jih državljani najbolj občutijo,  zato menimo, da morajo biti med najbolj premišljenimi, njihova vsebina pa mora biti sprejeta s čim večjim soglasjem. Opozorili smo, da mora biti njihova vsebina vsaj  delno določena v zakonu, in le v predvideni uredbi vlade, in predlagali dopolnitev zakona v delu, da se za izračuni in prikazom območja za določitev strank upošteva odmike in odmične ploskve, ki zagotavljajo požarno varnost, osvetlitev in prezračevanje objektov. Kot primer smo navedli rešitve v Bavarskem gradbenem zakonu.

 

Naše predloge in stališča smo na javni predstavitvi predstavili pripravljavcem zakona, poslancem in ostali zainteresirani javnosti v upanju, da jih bodo upoštevali pri nadaljnjem usklajevanju in sprejemanju dopolnitev zakona. Glede na to, da ni samo IZS opozarjala na problematiko ukinitve PZR in  ukinitve projekta obratovanja in vzdrževanja, obveznost javnega natečaja in problematike območja za določitev strank, temveč tudi drugi prisotni, pričakujemo, da bodo v novelo  ZGO-1B vnesli naše predloge oziroma navedeno problematiko ustrezno rešili.