Priročniki Publikacije  

ZAKON O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI - RAZPAD INŽENIRSKE STROKE?

 

Predsednik Komisije za sistemske zakone IZS

Roman Lebar, univ.dipl.inž.kem.tehnol.

Vodja javnih pooblastil

Renata Gomboc, inž.mat.

 

Več kot letno dni trajajoča usklajevanja vezana na predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti s poklicnima zbornicama so bila bolj ali manj brezpredmetna, saj je vlada sprejela tekst predloga zakona, ki ni bil usklajen z Inženirsko zbornico Slovenije in Zbornico za arhitekturo in prostor.

UO IZS je na izredni seji zavzel stališče, da je predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti za zbornico v celoti nesprejemljiv in da predstavlja predlog zakona dolgoročni upad strokovnosti in kakovosti na področju graditve ter celotne inženirske stroke, ki se je po tranziciji šele v zadnjih nekaj letih uspela spet postaviti na noge.

Včasu usklajevanja se je pojavilo kar nekaj različnih osnutkov predloga, med drugim tudi različica z drugačnim naslovom, ki so bili bolj ali manj sprejemljivi za stroko. V vsem tem času je zbornica v okviru Komisije za sistemske zakone in upravnega odbora IZS aktivno sodelovala in dajala pripombe. Vse skozi smo si prizadevali za enakopravnost vseh strok tako pri graditvi kot tudi pri prostorskem načrtovanju.

S podrobnimi pripombami smo vas seznanjali v prejšnjih številkah IZS.NOVO. Večji del naših pripomb je bilo v času usklajevanja upoštevanih, nekaj ključnih še na zadnjem usklajevalnem sestanku, ki je bil dne 14. 2. 2008. Na zbornici smo bili zadovoljni, da so bile naše pripombe po večini upoštevane.

Zato smo bili toliko bolj presenečeni, ko smo prebrali sklep Vlade RS, ki ga je sprejela na svoji 159. seji dne 21. 2. 2008 in sicer »Predlog zakona prinaša veliko spremembo na področju delovanja pristojnih poklicnih zbornic in sicer ukinitev obveznega članstva. Predlog zakona predvideva prostovoljno članstvo v zbornicah, določa postopek za ustanovitev morebitnih novih zbornic, pravila za preoblikovanje ZAPS in IZS ter pravila glede reprezentativnosti zbornic. S tem v povezavi predlog zakona prinaša bistveno spremembo na področju izvajanja javnih pooblastil. Zaradi predlagane ukinitve obveznega članstva je bil zaradi doseganja največje možne kontrole pri izvajanju javnih pooblastil, posledično kot najustreznejši predlagan model, po katerem naloge, ki se na zbornicah izvajajo kot javna pooblastila, prevzame ministrstvo, pristojno za graditev in prostorsko načrtovanje. «

Obrazložitev je v popolnem nasprotju s predlogom zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki je bil predmet dolgotrajnega usklajevanja. Zaradi navedenega smo nemudoma sklicali izredno sejo upravnega odbora zbornice, ki je bila 26. 2. 2008. Na izredno sejo UO IZS smo poleg ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika povabili tudi generalno direktorico Direktorata za prostor Metko Černelč. Iz kabineta ministra so telefonsko opravičili ministrovo odsotnost in nas hkrati obvestili, da so vabilo na sejo predali Metki Černelč. Ker se izredne seje UO IZS ni udeležil nihče od predstavnikov resornega ministrstva, še danes ne poznamo razloga, zakaj je prišlo do tako drastične spremembe predloga zakona. Ali gre za politične interese? Ali je nemara večja vloga stroke nezaželena in moteča?

UO IZS je na izredni seji zavzel stališče, da je predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti za zbornico v celoti nesprejemljiv in da predstavlja predlog zakona dolgoročni upad strokovnosti in kakovosti na področju graditve ter celotne inženirske stroke, ki se je po tranziciji šele v zadnjih nekaj letih uspela spet postaviti na noge. S to predlagano zakonsko rešitvijo se po mnenju upravnega odbora rušijo vsi naši dosedanji rezultati za izboljšanje kakovosti gradnje. Zbornica namreč med drugim skrbi, da so njeni člani dobro obveščeni o novostih in spremembah gradbene zakonodaje, skrbi za izobraževanje članov po posameznih strokovnih področjih, objavlja primere dobre inženirske prakse in opozarja na slabe rešitve ter ne nazadnje podeljuje nagrade za inženirske dosežke in inovativnost. Predvsem slednje so tiste, ki vzpodbujajo podjetja k bolj izvirnim in inovativnim gradbenim rešitvam ter so namenjene tistim projektantom, izvajalcem in investitorjem, ki spreminjajo gradbeno kulturo in ustvarjajo pogoje za inovativnost. Edino kar po našem mnenju zares manjka v obstoječem ZGO-1 je ureditev statusa svobodnega poklica, ki ga predvideva EU direktiva o priznavanju poklicnih kvalifikacij. S sklepi upravnega odbora smo obvestili javnost dne 28. 2. 2008.

Na naše sporočilo se je odzvalo Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v sporočilu za javnost 29. 2. 2008 zapisalo, da je predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki ga je vlada potrdila 21. 2. 2008, rezultat dolgotrajnega usklajevanja s predstavniki stroke in javnosti. V Inženirski zbornici Slovenije se z izjavo ministrstva ne moremo strinjati, saj je le ta zavajajoča. Rezultat dolgotrajnega usklajevanja s predstavniki stroke je bil predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki je bil 18. 2. 2008 med drugim objavljen na spletni strani Vlade RS kot gradivo za sejo. Po tem predlogu zakona sta Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor zbornici z javnimi pooblastili, ki zagotavljata strokovnost, varstvo javnega interesa in naročnikov na področju graditve objektov in prostorskega načrtovanja z nalogo varovanja poklicnih interesov svojih članov. Obe zbornici sta po tem predlogu predstavljeni kot strokovni zbornici, ki delujeta v korist javnega interesa. V sporočilu za javnost o sklepih vlade na 159. seji z dne 21. 2. 2008 pa je razvidno, da sprejeti predlog zakona prinaša bistveno spremembo na področju izvajanja javnih pooblastil. Govori o ukinitvi obveznega članstva in posledično o prenosu javnih pooblastil na ministrstvo. Žal ta različica predloga zakona ni bila usklajena s poklicnima zbornicama, je, da gre v konkretnem primeru za izključitev stroke iz procesa priprave predloga zakona. Vlada RS je predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki odvzema javna pooblastila zbornicama in ukinja obvezno članstvo, dne 27. 2. 2008 posredovala v Državni zbor RS.

Koga moti večja uveljavitev strokovnosti in odgovornosti strokovnjakov udeležencev pri gradnji?

Obrazložitev MOP, da bo predlagana rešitev prinesla pomembno okrepitev vloge zbornice na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, je po našem prepričanju neutemeljena. Ravno nasprotno. Tak zakon bo na področje graditve objektov vnesel pravo zmedo. Ocenjujemo, da ukinitev obveznega članstva in prenos javnih pooblastil na ministrstvo ne bosta sprostila pogojev na trgu storitev, pa tudi ne prispevala k preglednosti podeljevanja različnih licenc in pooblastil. Postavlja se vprašanje, ali prenos javnih pooblastil na ministrstvo ne pomeni državne administrativne regulacije? MOP se pri razlagi izhodišč za sprejem predloga zakona tudi sklicuje na upoštevanje evropske zakonodaje, kar pa je nenavadno, saj se tako predlog zakona z dne 18. 2. 2008, pri katerem sta sodelovali obe zbornici, kot tudi vladni predlog z dne 21. 2. 2008 sklicujeta na Direktivo Evropskega parlamenta in Evropskega Sveta o storitvah na notranjem trgu z dne 12.12.2006. Omenjena direktiva jasno opredeljuje poklicne organizacije kot najpomembnejše partnerje pri pripravi Evropskega etičnega kodeksa, ki velja za zelo pomembno sredstvo za zagotavljanje kakovosti storitev na notranjem trgu. Zakaj predlog zakona ne upošteva določil uredbe, čeprav se nanjo sklicuje? Predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti po našem prepričanju ne določa enotno pravil dobre prakse, kodeksa poklicne etike in posledično določitev kršitev in sankcij za kršitve na področju Republike Slovenije v celoti. Po predloguzakona pravila dobre prakse veljajo le za člane poklicne zbornice in ne za vse posameznike, ki imajo naziv pooblaščeni inženir, arhitekt, krajinski arhitekt... Čeprav predlog zakona v 1. členu določa, kot namen zakona, pogoje in pravila za opravljanje dejavnosti in storitev na področju prostorskega načrtovanja, arhitekturnega, krajinsko-arhitekturnega in inženirskega projektiranja ter drugih storitev pri graditvi v javnem interesu, javni interes v samem zakonu ni opredeljen. Usklajeni osnutek zakona z dne 18. 2. 2008 je za razliko od sprejetega predloga zakona določal, da poklicni zbornici zagotavljata strokovnost, varnost javnega interesa in naročnikov na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter varujeta poklicni interes svojih članov. Navedeni tekst je sledil določilom 109. in 110. člena ZGO-1A, ki varuje strokovna načela na področju graditve objektov, pri čemer gre za načela varovanja dobre prakse in določil poklicne etike. V sprejetem predlogu zakona so na novo določeni tudi cilji zbornice, in sicer je kot cilj navedeno spodbujanje razvoja stroke na področju graditve objektov in uresničevanja drugih skupnih interesov, ki so opredeljeni v statutu posameznih zbornic. S tem je opuščen bistveni element dosedanjega javnega pooblastila, to je določanje strokovnih načel na področju graditve objektov. Glede na to, da zadnji predlog zakona tega ni prenesel na izvajalca javnih pooblastil, bo s sprejemom takšnega zakona ukinjen mehanizem, ki bi omogočal nadaljevanje razvoja stroke, kot je to določeno sedaj. Ugotavljamo tudi, da so dodatne spremembe v predlogu zakona, ki ga je potrdila

vlada, direktno prepisane iz posameznih členov Zakona o gospodarskih zbornicah. Predlagatelj dodatnih sprememb je neupravičeno in napačno izenačil status in položaj interesne zbornice s statusom in položajem poklicne zbornice, in pri tem zanemaril dejstvo, da so dejavnost in storitve na področju graditve objektov v javnem interesu, česar ne moremo trditi za združevanje gospodarskih subjektov v gospodarski zbornici. Ugotavljamo, da je zaradi vsega navedenega celotni predlog zakona neskladen s samim seboj, kar je posledica pisanja novega zakona čez noč - vnašanje drastičnih sprememb v usklajeni predlog. Zaradi nastale problematične situacije smo dne 29. 2. 2008 na vse poslanske skupine Državnega zbora naslovili predlog za SPLOŠNO RAZPRAVO o predlogu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. V predlogu za splošno razpravo smo jih seznanili z našimi pomisleki o novem predlogu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti in jih predvsem opozorili na dejstvo, da Vladni predlog zakona ukinja sedanjo vlogo zbornic reguliranih poklicev - kar je v nasprotju s splošno prakso EU - in jo reducira na nivo prostovoljne društvene dejavnosti, kar lahko dejansko pripelje do razpada dosedanjih zbornic IZS in ZAPS. Ključne spremembe, ki jih sprejeti vladni predlog prinaša, so prostovoljno članstvo v zbornicah ter prenos izvajanja strokovnih izpitov in podeljevanje licenc na ministrstvo. Zbornic, ki združujejo regulirane poklice, se ne more obravnavati kot interesne zbornice (Gospodarska, Obrtna itd.). Razlika je v javneminteresu, deontoloških načelih in poklicni disciplini. Če so prostovoljne zbornice kakovostni premik, jih je potrebno uveljaviti tudi za druge regulirane poklice - odvetnike ali zdravnike. V zbornicah se sprašujemo, ali za tem ne stojijo interesne skupine, ki zastopajo veliki kapital in tako odstranjujejo ovire za uresničitev svojih interesov! Prav tako smo jih seznanili s sklepi upravnega odbora. Podoben dopis je na poslanske skupine naslovila tudi Zbornica za arhitekturo in prostor. Na podlagi pobud obeh zbornic je bil s strani poslancev vložen predlog za SPLOŠNO RAZPRAVO. Upamo, da bodo politiki znali prisluhniti stroki in bosta pri sprejemanju Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti prevladala pomen stroke in javni interes in ne politika. Inženirji s svojimi znanjem in izkušnjami predstavljajo trajni temelj za gospodarski razvoj države, medtem ko se politične strukture občasno menjavajo.