POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


46. srečanje evropskega sveta gradbenih inženirjev (ECCE)

46. SREčANJE EVROPSKEGA SVETA GRADBENIH INŽENIRJEV (ECCE)

 

Kraj prireditve: Atene, Grčija

čas prireditve: 19.-20. oktober 2007

Udeleženci: predsednik UO MSG dr. Branko Zadnik

 


Rezultat dosedanjih usklajevanj je predlog dokumenta imenovanega »Civil Engineer Carta«, ki naj bi bil nekakšna izkaznica gradbenega inženirja.

19.in 20. oktobra lanskega leta je bil v Atenah, Grčija, šestinštirideseti letni sestanek Evropskega sveta gradbenih inženirjev, ECCE. Gostitelji, kolegi iz Aten, so dogodek dobro organizirali, tako da so vse aktivnosti potekale nemoteno in v skladu s predvidenim dnevnim redom. Poleg običajnih točk dnevnega reda, ki so tradicionalne na vsakokratnem srečanju ECCE, kot so pozdravi organizatorjev in visokih predstavnikov politične sfere na državni oziroma mestni ravni, organizacijska problematika ECCE ter delo v petih stalnih komitejih, bi poudaril predvsem tri teme, ki so bile tokrat deležne posebne pozornosti. V sklopu dela stalnega komiteja »Prepoznavanje poklica in mobilnost« (Professional Recognition & Mobility) se je do sedaj večino časa porabilo za iskanje skupnega imenovalca oziroma primerne definicije, ki bi primerno popisala evropskega gradbenega inženirja. Le-ta bi imel možnost svobodnega strokovnega delovanja v vseh državah Evropske skupnosti. Rezultat dosedanjih usklajevanj je predlog dokumenta nekakšna izkaznica gradbenega inženirja. Dokument vsebuje definicijo gradbenega inženirja ter popisuje področja njegovih aktivnosti in potrebnih znanj. Predvideno je, da bo moral vsak posameznik, ki bo želel pridobiti ta dokument, dokazati svojo izobrazbo, profesionalne izkušnje, dokazati svoje permanentno izobraževanje ter članstvo v profesionalnih organizacijah v matični državi. Za nas zanimivo in pomembno izhodišče, ki mu do sedaj ni nihče javno nasprotoval je, da bi moral gradbeni inženir delovati (projektirati, vršiti nadzor, ipd..) v državi gostiteljici z uporabo lokalnega jezika in lokalne zakonodaje ter tehnične regulative. Predstavljenih je bilo več scenarijev, ki popisujejo različne možne postopke pridobitve »dovoljenja za delo« oziroma »potnega lista«, kot se ta dokument delovno imenuje. V vsakem od scenarijev nastopata lokalno profesionalno združenje gradbenih inženirjev in ECCE kot kontrolni organ. Ideja je še v razvoju in bo potrebno še kar nekaj časa, da bo zaživela. Naslednja zanimiva tematika, ki je bila obravnavana na tem sestanku, so bile klimatske spremembe in grajeno okolje z zornega kota izkušenj posameznih držav. Podano je bilo večje število prispevkov, katerih skupna ugotovitev je bila, da so se temperature v Evropi v zadnjih desetletjih dvignile, ter da je prišlo do sprememb pri razporeditvi in intenzivnosti padavin. Sam sem imel prispevek o poplavah v Železnikih, ki so bile le mesec dni pred sestankom v Atenah in tako zelo aktualna informacija. Dogodek sem prikazal kot rezultat posegov človeka v naravno okolje. Pri tem se velikokrat ne zavedamo, da se moramo naravi prilagajati in je ne poskušati obvladovati brez potrebnega znanja in poznavanja naravnih zakonitosti ter lokalnih geoloških, morfoloških in hidroloških posebnosti. Takšni dogodki so dejansko šola oziroma preizkus za vse, ki sodelujejo že pri urbanistični zasnovi, pri načrtovanju, pri izgradnji in pri vzdrževanju ne le posameznih objektov, temveč celotnega bivalnega okolja človeka. Človeška družba v najširšem smislu se tega premalo zaveda in prehitro pozablja na tovrstna opozorila. Gradbeništvo kot stroka in znanost mora pri tem pokazati svoje poslanstvo tudi v edukativnem smislu vsem ostalim, ki narave enostavno ne dojemajo na primerno spoštljiv način. Prispevek so prisotni sprejeli z velikim zanimanjem in je sprožil živahne diskusije in izmenjave mnenj.

V stalnemkomiteju za znanost in tehnologijo je štartal zanimiv projekt pod delovnim na slovom »Raziskava stanja evropske infrastrukture «. Ideja ni nova in je bila v določeni obliki realizirana že v ZDA, VB in Finski. Projekt je zanimiv za vsako državo saj podaja kot rezultat zaključke, ki so pomembni predvsem za ljudi in inštitucije, ki odločajo o delitvi denarja na državnem, strateškem nivoju in skrbijo za stanje infrastrukture v državi. Na kratko:

• Predvideni rezultati raziskave so predstavljeni v koncentrirani obliki kot poročilo o stanju, ki vključuje rangiranje in opis splošnega stanja različnih tipov konstrukcij ter podaja oceno potrebnih finančnih sredstev za obnovo in popravilo različnih infrastrukturnih sistemov.

• Za potrebe administrativnih služb, politiko ter druge relevantne skupine, ki jih tematika zanima, bodo podana priporočila, ki bodo prikazala trenutno stanje in kapacitete infrastrukture. To bo lahko služilo kot kvalitetna podpora nacionalnim ekonomijam in tudi evropskemu sodelovanju pri načrtovanju financiranja vzdrževanja in izboljšave različnih infrastrukturnih objektov in sistemov. Naloga je zelo zanimiva in mislim, da je aktualna tudi za slovenski prostor. Bistvene odločitve o usmerjanju finančnih tokov so na ta način lahko podprte z realnimi in strokovno pridobljenimi podatki, ki bodo primerljivi in medsebojno uravnoteženi. Predvideva se, da bo projekt potekal na lokalni ravni pod vodstvom nacionalnih združenj gradbenih inženirjev, na evropski ravni pa naj bi združili rezultate v ECCE. Kot zaključni dogodek je bil v soboto popoldne s pomočjo gostitelja firme Attiko Metro S.A. organiziran tri urni ogled enega od gradbišč širitve sistema atenskega metroja, ki je v stalnem dograjevanju. Metro se širi po sekcijah iz centra mesta, oziroma iz luke Pirej, v smeri periferije metropole v prometno najbolj obremenjenih smereh. Zanimiv je podatek, da širitev atenskega metroja, ki trenutno poteka v vrednosti 1,4 mrd EUR, sofinancira s 50% sredstev Evropska skupnost. Tehnično gledano se srečujejo graditelji z zelo različnimi geološkimi pogoji in imajo zaradi tega tudi nemalo težav pri izvedbi podzemnih izkopnih del. Pri dosedanji gradnji so uporabili večje število izkopnih metod. Na delu trase, kjer se trenutno gradi, in ki smo si ga ogledali, uporabljajo TBM metodo izkopa (pri nas je bila uporabljena pri izkopu dovodnih rovov za HE Plave II in Doblar II.). Sicer pa so dosedaj uporabili že OFS (Open Face Shield) metodo, način izkopa z uporabo »Earth Pressure Balance Machine«, novo avstrijsko metodo, Cut in Cover metodo ter kot njeno izpeljanko Cover in Cut metodo. Vsekakor zelo pestra praksa na relativno majhnem področju.