Priročniki Publikacije  

SPOŠTOVANI ČLANI ZBORNICE

 

Predsednik Komisije za sistemske zakone IZS

Roman Lebar, univ.dipl.inž.kem.tehnol.

 

 

V času, ko sta nastajala Zakon o graditvi  objektov (ZGO 1) in Zakon o urejanju prostora je prevladalo mnenje, da sta to zakona dvojčka, zato je tudi usklajevanje obeh zakonov potekalo hkrati za oba in za nanju vezane podzakonske akte. Pooblaščeni inženirji oziroma IZS je vložila v usklajevanje veliko dela in naporov z namenom, da bi bila oba zakona in podzakonski akti za stroko sprejemljiva. Ugotovimo lahko, da z amandmaji nismo bili uspešni, saj je bilo od predlaganih, realiziralih - sprejetih le nekaj odstotkov. Upali smo, da bo pripravljavec zakonov, torej država, napako popravil v Pravilniku o projektni in tehnični dokumentaciji, a se to žal ni zgodilo, kar je povzročilo in še sedaj povzroča veliko težav pri realizaciji zakona.

Zaradi posameznih nedorečenosti v ZGO in ZuRep se je država oz. pripravljavci zakona odločila, da bo problematiko urejanja prostora in graditve objektov reševala per partes, torej ne kot zakona dvojčka ali trojčka, ampak vsak zakon zase. Inženirska zbornica Slovenije je opozarjala na nekatere problematične rešitve v Zakonu o prostorskem načrtovanju. Odgovor pripravljavcev zakona oz. države je bil, da bodo vse te težave rešili s spremembami in dopolnitvami ZGO. Tudi za ZGO smo poskusili uveljavljati rešitve, ki so za stroko spremenljive, a tudi tokrat neuspešno. Tako kot pri Zakonu o prostorskem načrtovanju je bil izgovor pripravljavcev pri vseh spornih oz. problematičnih vprašanjih, da bomo le-te rešili v Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti ali pa podzakonskih aktih.

Tako smo prišli do osnutka Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Usklajevanje je bilo naporno in včasih tudi neprijetno.Ko smo zadnje dni, preden je šel Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti v vladno proceduro, mislili, da smo se znotraj stroke s pripravljavci uskladili - naj omenim da smo v tem usklajevanju sodelovali tako arhitekti kot inženirji, smo kar na lepem izvedeli, da je Vlada v Državni zbor poslala tekst Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki zno- traj stroke sploh ni bil usklajen, prav tako pa o posameznih rešitvah s pripravljavci zakona nismo razpravljali. Vlada se je odločila predlagati neobvezno članstvo v zbornicah, slednjim odvzeti javna pooblastila in prenesti leta

na državo oz. na resorno ministrstvo. Predlagala je, da je prag za reprezentativnost zbornice, s statusom zastopanja dela stroke, najmanj 300 članov. Ko sem se pred leti pogovarjal s predsednico Bavarske inženirske zbornice gradbenikov sem ji omenil oz. opisal naše težave z državo, na področju nastajanja strokovne zakonodaje. Ni mogla razumeti kako je to sploh mogoče, saj je na Bavarskem praksa, da strokovne asociacije oz. združenja zbornice pripravijo osnutek in strokovne podlage zakona, ki jih potem državni uradniki oblikujejo v pravniško oz. ustrezno nomotehnično obliko. Tako razhajanj pri strokovni vsebini posameznih zakonov, ki veljajo na nivoju zveznih dežel, v Nemčiji ne poznajo oziroma so redka. V Sloveniji se država velikokrat izgovarja, da so spremembe zakonodaje potrebne zaradi usklajevanja z Evropo. Sprašujem se naslednje:

»Ali ni praksa Bavarske evropska? Ali take prakse kot jo imajo Bavarci ne bi mogli prenesti v našo prakso ter, ali takšna praksa za nas ni sprejemljiva?«. Dovolite mi še nekaj razmislekov. Zanima me, zakaj se je država odločila odvzeti javna pooblastila zbornicama? Ali zato, ker jih ne izvajata strokovno in je bilo njuno početje nezakonito? Odgovor na obe vprašanji, ki sem si ju zastavil, je NE. Razmišljam o tem, čemu neobvezno članstvo? Ali želimo imeti stanje v stroki kot ga imajo v Evropski uniji, na Slovaškem in zunaj unije, v Črni Gori, kjer so zaradi tovrstnih odločitev državnih organov aktivnosti pooblaščenih inženirjev v razsulu, in sta ogrožena tako strokovnost kot javni interes? Ali se želimo ozirati na primere iz Srednje Evrope oz. srednjeevropskih držav? Sprašujem se tudi, ali je bila zbornica potratna? Tudi na to vprašanje si odgovarjam z NE, saj je izvajala vse funkcije in vsa javna pooblastila za približno 6.000 članov s samo šestimi zaposlenimi. Država oz. resorno ministrstvo tega zagotovo ne bo zmoglo. Letno je šlo skozi izobraževanja Inženirske zbornice, pravzaprav njene Akademije za izobraževanje, ki deluje že nekaj let, okoli 2500 članov. Za konec velja omeniti še en razlog. Verjetno je državi oz. ministrstvu lažje obvladovati nekaj sto pooblaščenih inženirjev v različnih manjših združenjih oz. zbornicah kot pa približno 6000 pooblaščenih inženirjev združenih v močno zbornico, ki je bila za Ministrstvo za okolje in prostor pogosto moteč element, predvsem kar je zadevalo stroko, saj smo jih motili pri njihovih miselnih bravurah neizkušenosti v graditeljstvu. Zagotovo pomeni odvzem javnih pooblastil zbornicama hud udarec graditeljski stroki ter klofuto neodvisnosti pooblaščenih inženirjev in tehnični inteligenci.

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti Inženirska zbornica Slovenije v celoti zavrača in bo storila vse, da ohrani neodvisnost stroke ter prepreči vpletanje politike v delovanje obeh zbornic. Tu mislim predvsem na področja, ki so vezana na izvajanje javnih pooblastil. In še nekaj namesto sklepa. Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor so se pojavili osnutki podzakonskih aktov o določitvi področja oz. območja za določitev stranke v postopku v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, osnutki podzakonskega akta o zahtevnosti objektov in osnutek o projektni dokumentaciji. Dovolite mi, da se odrečem opredelitvi do vseh treh dokumentov, želim pa vsem nam čim manj presenečenj s strani Ministrstva za okolje in prostor, ki se za nekatere rešitve predlagane v zakonodaji, izgovarja na Vlado. Za Ministrstvo za okolje in prostor namreč ne vemo, na kateri strani je, ali na strani pooblaščenih inženirjev in arhitektov ali na strani politike.