Priročniki Publikacije  

ŽELELI STE IZVEDETI

 

Na vprašanja odgovarjajo strokovne službe in funkcionarji IZS

 

Sprašujem vas glede vplivnega območja za jekleni steber (jambor) višine 17m, na katerega bo vpet nadzemni daljnovod 20 kV. Ali se sklicujemo na 3. člen, 1. točka, 3. alineja Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se glasi, »Za stolpe in podobne visoke gradbene inženirske objekte«, ki niso zajeti v 4. členu te uredbe – višina objekta ali na 4. člen, 4. alineja, ki se glasi, »nadzemni večsist. Daljnovod nazivnih napetosti od 1kV do vključno 20 kV – 10 m?«

 

Ker gre za daljnovodni steber, je to obdelano (kot sami ugotavljate) v 4. členu. V predlogu te Uredbe to sicer ni bilo jasno, zato je bilo na našo pobudo dodano, »ki niso zajeti…«. S tem je to pojasnjeno.

 

Od zasebnega investitorja smo kupili sredinsko vrstno hišo. Z levimi in desnimi sosedi imamo skupne zidove (19cm opeka), skozi katere se sliši dobesedno vse. Investitor pravi, da je zidal v skladu s predpisi, čeprav niti projektant ni v projektu naredil izračuna zvočne ustreznosti med enotami. Kako naj dokažemo, da se niso držali Pravilnika o zvočni zaščiti? Na koga naj se obrnemo po pomoč v zvezi s tem? Ali kdo opravlja meritve hrupa med stanovanjskimi enotami?

 

Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur.l. RS, št. 14/99) v 2. odstavku 10. člena zahteva, da »dejansko dosežena zvočna zaščita izhaja iz poročila in ocene o ustreznosti, na podlagi izvedenih meritev«, ki je v 12. členu vsebinsko tudi predpisana. Iz tabele 1, se odčita minimalno potrebna zvočna izolacija ločilnih sten in konstrukcij, ki znaša za steno med stanovanjema R’w = 52 dB. Navedeni opečni votlak debeline 19 cm, in z obeh straneh ometan z navadno malto ima okvirno zvočno izolativnost 49 dB. Tovrstne meritve opravljajo s strani Ministrstva za okolje in prostor akreditirani izvajalci. Eden med njimi je zanesljivo Zavod za gradbeništvo (ZAG), Dimičeva 12, Ljubljana.

 

Kaj je potrebno narediti, če želimo na majhni (30m2) kmetijski parceli, ki meji na stavbno parcelo, na kateri je stanovanjski objekt, imeti vrtno lopo? Na kakšen način se lahko izvede združitev, da bosta imeli obe parceli status stavbnega zemljišča in bo možna postavitev lope, ki na kmetijski rabi ni dovoljena? Je možno kmetijsko parcelo »dodeliti « k stanovanjski kot dvorišče oz., kakšen postopek se izvede?

 

Ali je del parcele ali cela parcela stavbno zemljišče, nima neposredne povezave s stanjem parcel v zemljiškem katastru! Kaj je stavbno, kaj kmetijsko zemljišče,…, je razvidno iz prostorskih aktov. Je pa res, da je vse to običajno zarisano na geodetskih podlagah, ki so dostikrat zastarele. Ločnice med rabami so zarisane z debelo črto, tako da je ta potek dostikrat nejasen, posebej pri manjših parcelah. Parcelacija je lahko delitev ali združitev parcel. V skladu z 69. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l.RS, št. 33/07) je potrebno upoštevati pogoje za parcelacijo, v kolikor so v prostorskih aktih za posamezno območje le-ti določeni. Potrdilo – pogoje za parcelacijo izda občinski organ, pristojen za urejanje prostora. Parcelo, ki je v območju kmetijskih zemljišč in parcelo, ki je v območju stavbnih zemljišč, lahko torej združite, v kolikor v prostorskih aktih ni posebne prepovedi ali zapovedi, kakšne morajo biti parcele na obravnavanem območju. Skupna parcela bo dobila novo parcelno številko, in bo imela delno kmetijsko oziroma stavbno zemljišče. Odgovor, ali boste zaradi tega lažje dobili zeleno luč za gradnjo lope, pa prepuščam Vam. Verjetno bo odgovor na problem v soodvisnosti od natančnosti lociranja bodočega objekta… O parcelah se v zemljiškem katastru vodijo posamezne vrste rabe (njiva, travnik, dvorišče,..), katere geodeti evidentiramo po dejanskem stanju na terenu, z izdelavo ustreznega elaborata. Torej, če je na parceli, ki ima kmetijsko zemljišče, danes dejansko dvorišče, lahko geodet naredi skupen elaborat parcelacije in spremembe vrste rabe. Dodatno zmedo pri tem, kaj je stavbno zemljišče po prostorskih aktih in kaj je evidentirano v zemljiškem katastru, pa delajo t.i. stavbne parcelne številke (zapisane kot npr. *69 ali stp 69), in se ločijo od običajnih zemljiških parcelnih številk (zapisane kot 69). Praviloma imajo kot vrsto rabe zapisano še staro vrsto rabe »stavbišče«, ki jo moramo geodeti po uradni dolžnosti ukiniti in spremeniti v običajno vrsto rabe (npr.: dvorišče, zemljišče pod stavbo,…). Prav tako pa moramo ob vseh posegih na taki parceli, le-tej po uradni dolžnosti določiti še zemljiško parcelno številko, staro stavbno parcelno številko pa ukiniti.

Nekaj odgovorov na nekatera podobna vprašanja si lahko ogledate na spletnih straneh mojega podjetja ( www.katastri.si).

 

Prosimo za obrazložitev, kako je z zavarovanjem projektantske odgovornosti v primeru revizij projektne dokumentacije – ali mora imeti tako zavarovanje sklenjeno samo podjetje, ki je nosilec posla in ima sklenjeno pogodbo za opravljanje revizije projektne dokumentacije ter registrirano dejavnost, ali pa vsak posameznik, ki pri taki reviziji sodeluje (npr. odgovorni revident, ki s podjetjem sodeluje preko avtorske pogodbe in opravi revizijo posameznega načrta)?

 

Če odgovorni revident po pogodbi (podjemna ali avtorska) sodeluje pri projektantski organizaciji – revidentu, ki je prevzela revizijo projektne dokumentacije, potem mora ta projektantska organizacijo imeti to dejavnost zavarovano v skladu s 33. členom ZGO-1B. Vse ostale obveznosti med odgovornim revidentom in projektantsko organizacijo – revidentom, pa pogodbeni stranki definirata v sami pogodbi. ZGO-1B v 33. členu določa, da mora imeti revident (tisti, ki je prevzel v revizijo projektno dokumentacijo – to je običajno projektna organizacija, ki izpolnjuje te pogoje), pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovano svojo dejavnost. Zakon ne predvideva, da mora imeti vsak odgovorni revident, ki pri reviziji sodeluje, to posebej, individualno zavarovano.