Priročniki Publikacije  

SONČNA ENERGIJA V STAVBAH

 

 

Danes je v Sloveniji inštaliranih 100.000 m2 sončnih kolektorjev kar pomeni, da smo s površino kolektorjev na prebivalca nekje v evropskem povprečju, realno pa vsako leto pademo za kakšno mesto na lestvici. Prvi na področju uporabe sončnih kolektorjev je Ciper, sledijo pa mu Avstrija, Grčija in Nemčija. Predsednik Evropske Solarno Termalne Tehnološke platforme (ESSTP), Gerhard Stryi-Hipp je povedal, da je bil velik korak storjen v smeri uporabe obnovljivih virov energije. Gre za evropsko direktivo, ki govori, da morajo biti do leta 2010 izdelani načrti in cilji za povečanje uporabe vseh obnovljivih virov energije na vseh področjih, s poudarkom na ogrevanju in hlajenju. Direktiva govori o tem, da bodo ljudje obvezani uporabljati obnovljive vire energije za ogrevanje in hlajenje. Tako je v Španiji in Italiji že zakonsko predpisana uporaba sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode, v Nemčiji pa je predlog v parlamentu. Evropska Solarno Termalna Tehnološka platforma skrbi za to, da bi se ta sektor razvil povsod po Evropi. Čeprav se je v Franciji in v Italiji ta razvoj ustavil že sredi 80-ih let 20. stoletja, sta se trg in uporaba termosolarnih kolektorjev razvijala v Grčiji, Avstriji in Nemčiji. Te države so beležile veliko industrijsko rast na tem področju v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Cilj EU je do leta 2020 pokriti več kot 20% energije z obnovljivimi viri.

 

ESSTP je pripravila solarno termalno vizijo do leta 2030, ki predvideva za vse novo zgrajene hiše 100% solarno ogrevanje. Cilj te vizije pa je pokriti 50% vseh potreb po ogrevanju in hlajenju v zgradbah. Evropska platforma predstavlja pomemben instrument pri razvoju solarno termalne tehnologije in želi na tem področju združiti vse države Evrope, žal pa so do sedaj ustanovile svojo platformo le Slovenija, Avstrija in Nemčija. Direktor Ekosklada, g. Franc Beraus, je predstavil stanje na področja zakonodaje, vezano na solarne sisteme. Slovenija že več kot 10 let, bolj natančno od leta 1996, spodbuja vgradnjo sistemov, a kampanjsko spodbujanje ukrepov k uporabi, ne da pravih perspektiv. Država naj bo tista, ki spodbuja obnovljivo rabo energije! Povedal je, da so bili leta 2004 na Ekoskladu navdušeni nad uvedbo nacionalnega energetskega programa. Cilji so bili lepi, a realno v proračunu ni šlo, saj je bilo potrjenih le 10% od pričakovanega proračuna. Zadnja štiri leta je Slovenija v fazi sprejemljivosti za izrabo sončne energije, o čemer priča tudi Energetski zakon iz leta 2007 (Uradni list RS, št. 27/2007), ki v 65. členu, 4. odstavka pravi: “Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije izvaja država s programi: izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem lokalnih energetskih konceptov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi spodbudami in drugimi oblikami spodbud.” Leta 2007 je bilo tako s pomočjo subvencij vgrajenih preko 8000m2 sončnih kolektorjev. Slovenija je značilna po tem, da ima veliko stanovanjskih hiš – individualen oz. dvostanovanjski objekt, kar pomeni velik potencial za vgradnjo solarnih sistemov.

 

Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016, je bil sprejet na Vladi RS, 31. januarja 2008 na osnovi direktive 2006/32/ES o učinkovitosti rabe sončne energije in o energetskih storitvah, in pravi: “Akcijski načrt sloni na izvajanju 29 sektorskih, večsektorskih oziroma horizontalnih instrumentov. Med instrumenti, kjer so predvidene neposredne finančne spodbude so tudi energetsko učinkoviti ogrevalni sistemi, tako v gospodinjstvih kot v terciarnem sektorju. Med te sisteme pa spadajo tudi sprejemniki sončne energije za ogrevanje prostora in pripravo sanitarne tople vode.“ Na osnovi tega načrta so postavljeni cilji, in sicer do leta 2010 imeti skupaj 200.000m2 sončnih kolektorjev, kar pomeni 100m2 na 1000 prebivalcev. Ekosklad pa pripravlja tudi razpis za črpanje iz kohezijskih sredstev, kjer bo poudarek na spodbujanju izgradnje oskrbe s toploto na osnovi obnovljivih virov energije, kot je biomasa, v povezavi s sončno energijo.

Spodbuda bo znašala do 25% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot:

 

<typolist>

75 EUR na m2 površine ploščatega sprejemnika sončne energije v sistemu samogradnje,

150 EUR na m2 površine ploščatega sprejemnika sončne energije,

200 EUR na m2 površine vakuumskega sprejemnika sončne energije.

</typolist>

 

Ekološki sklad daje kredite za solarni ogrevalni sistem, katerih učinki spodbujanja tovrstnega sistema bodo odprtje novih delovnih mest, razvojna dejavnost na tem področju, s tega naslova pa bodo črpali tudi finančna sredstva za pilotne projekte. Spodbujanje razvoja domačih virov bogati domačo proizvodnjo in prispeva k odprtju novih delovnih mest, o čemer govorijo tudi podatki iz Nemčije in Avstrije, kjer je za vsakih 1000m2 sprejemnikov sončne energije potrebnih 14 do 16 novih delovnih mest. O razvoju solarno termalnega trga in o situaciji na evropskem trgu je spregovoril Gerhard Rabensteiner, predsednik ESTIFa. Pri solarno termalnih sistemih gre za vroči posel, saj področje ponuja ogromno izzivov in priložnosti. Najbolj razviti trgi so Nemčija, Avstrija, Grčija, Španija, Francija in Italija, ki hkrati predstavljajo tudi največji evropski trg. Po evropski direktivi morajo do leta 2010 nacionalni parlamenti sprejeti predlog, ki govori o tem, da bi se v vseh novih stavbah uporabljali obnovljivi viri energije. Solarna energija naj bi na ta način pokrila veliko evropskih energetskih potreb po toploti. Odločitev za nafto v preteklosti je bila lahka, sedaj pa se odnos do energije spreminja, tudi s politiko. Študija A.T. Kearney je pokazala, kako bo v Evropi s plinom do leta 2020:

 

<typolist>

poraba do 2020 se poveča na + 30%,

proizvodnja do 2020 se zmanjša za - 43%,

uvoz plina iz EU do 2020 se poveča na + 90%.

</typolist>

 

Samo za primerjavo naj povemo, da so ocenjeni stroški investicij v infrastrukturo (plinovode) 25 milijard EUR. Razen sonca, ki je zanesljivo najbolj obnovljivi brezplačen vir, so vsi ostali viri zelo vprašljivi in delikatni. Solarni termosolarni sistemi so zelo primerni za večstanovanjsko hišo, saj je v njih vedno kdo, ki lahko toplo vodo uporablja! Predvideno je, da bo v prihodnje sončna energija kot glavni vir, pokrivala potrebe po vroči vodi in ogrevanju prostorov, in ne bo več samo dodatek k obstoječemu ogrevanju, prav tako pa naj bi v naslednjih desetletjih proizvedli 50% več energije ravno s solarno energijo. ESTIF je pripravil tudi akcijski načrt za solarno energijo, katerega cilji so: povečati trg z namenom, da postane proizvodnja masovna,

 

<typolist>

ustvariti zanimive nove proizvode,

razviti nove solarne rešitve za hlajenje, sušenje, desalinizacijo odpadne vode in

popolnoma zamenjati vse fosilne aplikacije s sončno energijo.

</typolist>

 

V predavanju Brigitte Bach, z naslovom “Obnovljiva energija v stavbah“ je bil govor o tem, da v roku 50 let ne bo več nafte in o tem, da bo na Kitajskem in v Indiji zmanjkalo premoga. Tudi klimatizacije bo vedno več, ker prihaja do spremembe klime (segrevanje ozračja). Kar nekaj dežel v Evropi ima težave z vročino, zato pričakujemo od 20 do 30% povečanje klimatizacije hiš! (Le kot zanimivost naj povemo, da danes nihče več ne kupi avta brez klime!) Nov sektor predstavljajo pasivne, nizkoenergijske, hiše in energetsko aktivne hiše. Pomembno je inteligentno izkoriščanje virov, ker so obdobja ko je na razpolago veliko virov (veter, sonce, dež, ….) spet drugič pa ne, zato je potrebno shranjevati energijo. Spregovori o hišah prihodnosti, v katerih:

 

<typolist>

skoraj ni zahtev po ogrevanju,

nizke zahteve po hlajenju (sončno hlajenje),

produkcija lastne energije,

pametna poraba energije, ki predstavlja, povezavo med hišo in napeljavo,

strukturirana električna napeljava.

</typolist>

 

Pove, da je na Dunaju primer študentskega doma, ki je bil zgrajen kot pasivna hiša, pa se je na koncu izkazalo, da se porabi več energije, ker je imel vsak študent svoj prenosni računalnik in hladilnik. Gre namreč za to, da si vsi želimo vedno več udobja! O energetski učinkovitosti govorimo takrat, ko naletimo na izjemno nizke energetske zahteve pri gradnji. O tem govorimo v primeru:

 

<typolist>

energetsko optimalne gradnje (standard pasivne hiše),

optimalne uporabe sončne energije – južna fasada,

znižanja porabe energije za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo, prezračevanje za 80% v primerjavi z novimi standardi gradnje pisarn.

</typolist>

 

Dr. Marjana Šijanec Zavrl spregovori o Direktivi o energetski učinkovitosti stavb, ki je stopila v veljavo leta 2003 in se bo končala leta 2009. Gre za edino direktivo, ki je vezana direktno na stavbe. Ena od zahtev te direktive je postavitev minimalnih zahtev, glede na zahteve tehnike, in predvideva revidiranje zahtev vsakih 5 let, s čimer se uvaja nova računska metodologija. Novo v tej direktivi je zahteva direktive, ki govori, da je potrebno pri stavbah večjih od 1000m2 tehnično preveriti, ali je možno uporabiti alternativne sisteme kot sta na primer daljinsko ogrevanje in toplotne črpalke.

Direktiva torej govori o možnosti uporabe alternativnih sistemov v projektni dokumentaciji, kljub temu pa je končna odločitev še vedno v rokah investitorja. Prav tako poda Direktiva tudi informacijo o Pravilniku, ki je bil 9.4.2008 objavljen v Uradnem listu št. 35/2008 in zahteva dve varianti energetskih sistemov, od katerih mora biti ena varianta klasična, druga pa alternativna. Predavanja so se dotaknila tudi fotovoltaike, ali krajše PV, in sicer o njenem doprinosu pri proizvodnji energije. V zadnjih 10 letih se je proizvodnja PV modulov zelo povečala, predvsem na Kitajskem, Japonskem in v Indiji, medtem ko je v Evropi Nemčija tista, ki ima vodilno vlogo. Marko Topič s fakultete za elektrotehniko je navedel, da so se s fotovoltaiko, najprej začeli ukvarjati v južnih krajih kjer imajo veliko sonca, nato še v severnih – zaradi visokih cen elektrike.