Priročniki Publikacije  

POTRESNO VARNA GRADNJA – 8. DAN INŽENIRJEV

 

 

 

 

 

 

 

8. Dan inženirjev je potekal 25. novembra 2008 v kongresnem centru MONS v Ljubljani. Kot vsa prejšnja leta, se ga je tudi letos udeležilo veliko število inženirjev. Otvoril ga je predsednik IZS mag. Črtomir Remec. Poudaril je, da je tema potresno varne gradnje v Sloveniji zelo pomembna, in da nas k stalnim razpravam in k razvoju novih metod na področju potresno varne gradnje sili dejstvo, da velja Slovenija za državo velike potresne ogroženosti.

Izkušnje in razprave na letošnjem Dnevu inženirjev so tako pokazale, da imamo slovenski inženirji vse potrebne pogoje in znanje, da lahko zagotovimo varnost ljudi in premoženja, tudi v primeru močnejših potresov. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki srbske in hrvaške inženirske zbornice.

Svetovno priznani strokovnjak, akademik prof. dr. Peter Fajfar, s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, je predstavil nov standard za projektiranje potresno odpornih konstrukcij, katerega uporaba je od začetka leta obvezna, projektiranje bolj zahtevno, konstrukcije pa v povprečju nekoliko dražje, a večinoma precej bolj odporne proti potresom. Odziv konstrukcije na močne potrese je mogoče računsko modelirati z zadovoljivo zanesljivostjo, kar kažejo eksperimentalni preizkusi v naravnem merilu in velikem merilu na potresnih mizah. O tem je govoril prof. dr. Matej Fischinger, prav tako s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki je prepričan, da bodo spremembe na področju projektiranja montažnih hal odločilno povečale konkurenčnost te veje gradbeništva. Doc. dr. Branko Zadnik, IBE d.d., je podal pregled vpliva razvoja znanosti na področju potresnega inženirstva na zasnovo novih hidroenergetskih objektov na Savi in obnovo starejših objektov na Dravi, dr. Samo Gostič, Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., je predstavil upoštevanje in izkušnje uporabe novega standarda v okviru popotresne obnove v Posočju, inženir Peter Koren, KO-BIRO d.o.o., pa potresno varne zasnove mostov iz vsakodnevne projektantske prakse.

Po končanem strokovnem delu srečanja so bile že sedmič zapored podeljene nagrade IZS za izjemne inženirske dosežke in nazivi častni član IZS. Nagrado IZS za življenjsko delo in izjemne dosežke je prejel Ivan Leban, univ.dipl.inž.el., za življenjsko delo na področju projektiranja in tehničnega svetovanja v energetiki, prof.dr. Milenko Pržulj, univ.dipl.inž.grad., za življenjsko delo na področju izvajanja programa izgradnje avtocest ter prof.dr. Roko Žarnić, univ.dipl.inž.grad., za več inženirskih dosežkov v določenem časovnem obdobju na področju varovanja in obnove stavbne dediščine v Sloveniji in tujini. Naziva častni član IZS sta prejela Željko Blažeka, univ.dipl.inž.grad., za zasluge ob ustanovitvi IZS in delo v njej ter posthumno Roman Lebar, univ.dipl.inž.kem.tehnol., za aktivno delo v IZS od njene ustanovitve dalje.

Ob dogodku je bil izdan tudi zbornik 8. Dneva inženirjev, v katerem so zajeta vsa strokovna predavanja. Zbornik lahko naročite na Inženirski zbornici Slovenije, Jarška cesta 10/b, Ljubljana, v elektronski obliki pa je objavljen na povezavi  http://www.izs.si/fileadmin/dokumenti/dan_izs/DIA_Zbornik2008_K4.pdf (1.3 MB).

 

 

Podelitev NAGRADE IZS prof.dr. Roku Žarniću, univ.dipl.inž.grad., za več inženirskih dosežkov v določenem časovnem obdobju

Prof. dr. Roko Žarnić, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, strokovno, raziskovalno in pedagoško deluje na področju varovanja in obnove stavbne dediščine v Sloveniji in tujini od leta 1979. Izreden pomen njegovega dela je v kontinuiranem delovanju na področju zaščite kulturne dediščine z oblikovanjem trajnostnega pristopa k obnovi stavb z razvojem postopkov, metod in orodij za projektiranje prenove stavb kulturne dediščine in z vodenjem številnih raziskovalno-razvojnih projektov doma in v tujini. Prof. Žarnić je tako pomembno prispeval k razvoju celovitega inženirskega pristopa k obnovi stavbne dediščine. Jedro njegovega dela je razvoj računskega modela za analizo protipotresne odpornosti zidanih konstrukcij in okvirnih konstrukcij zapolnjenih z zidanimi polnili ter metode utrditve konstrukcij. Slednje je kasneje nadgrajeval v povezavi z energijsko učinkovito metodo temperiranja stavbnega tkiva za preprečevanje propadanja materiala.

Svoje raziskovalno razvojno delovanje je ves čas dopolnjeval tudi z aplikacijo razvitih metod v praksi. Metoda ojačitve zidanih obokov z lahkimi betoni se je uveljavila v slovenskem prostoru in postala ena izmed uspešnih rešitev za protipotresno utrditev in zvišanje nosilnosti obokov. V praksi je bila na primer uporabljena pri popotresni sanaciji stavb v Posočju, kjer je bila izdelana utrditev zidov na preko sto stavbah kulturne dediščine, med njimi je tudi več kot dvajset sakralnih objektov. Metodo ogrevanja masivnih zidov starih zgradb, s katero se učinkovito uravnava mikroklima in zmanjšuje vlažnost zidov, je s sodelavci računsko utemeljil in prenesel v slovenski prostor, kjer je bila uporabljena v gradu Brežice in cerkvah Mokronog in Teharje. Primer aplikacije trajnostnega pristopa k prenovi in vzdrževanju kulturne dediščine predstavlja vgradnja sistema aktivnega monitoringa mikroklime v cerkvi Sv. Trojice v Hrastovljah, katerega namen je preprečevanje klimatsko pogojenih poškodb na stavbnem tkivu. Računski postopki za predvidevanje obnašanja armiranobetonskih okvirnih konstrukcij z zidanimi polnili so našli pot v vsakdanjo prakso ne samo pri nas, ampak tudi po svetu. Na eni izmed mednarodnih konferenc je projektant prenove okvirnega jeklenega nebotičnika s pomočjo zidanih polnil v Chicagu, poročal o uporabi računskega postopka, ki ga je razvil prof. Žarnić.

Prof. Žarnić se uspešno posveča strateškim prizadevanjem gradbene stroke za trajnostno ravnanje s stavbno dediščino. Pri tem povezuje raziskave in tehnološki razvoj na področju obnove stavbne dediščine z aplikativnimi potrebami inženirske stroke.

 

Inženirska zbornica Slovenije podeljuje prof. dr. Roku Žarniću, univerzitetnemu diplomiranemu inženirju gradbeništva, nagrado za več inženirskih dosežkov v določenem časovnem obdobju na področju varovanja in obnove stavbne dediščine v Sloveniji in tujini.

 

Podelitev NAGRADE IZS prof. dr. Milenku Pržulju, univ.dipl.inž.grad., za življenjsko delo

Prof.dr. Milenko Pržulj, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, je diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Sarajevu, kjer je opravil tudi podiplomski študij tehnične mehanike. Svoja prva strokovna izpopolnjevanja je nizal s spoznavanjem novih dosežkov v projektiranju in gradnji avtocest in mostov po Italiji in Nemčiji, kasneje pa še s študijskimi potovanji in specializacijami v Angliji, Švici in ZDA. Doktoriral je leta 1990 na Fakulteti za gradbeništvo v Zagrebu z zagovorom teze “Analiza intervencij pri porazdelitvi napetosti v mostnih prekladnih konstrukcijah”. Do leta 1994 je objavil dva univerzitetna učbenika, osem monografij in publikacij ter 80 strokovnih člankov.

Od leta 1994 sodeluje pri uresničevanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, nadgrajuje delo v praksi z znanstvenimi, raziskovalnimi in strokovnimi prispevki, ostaja še naprej predavatelj na podiplomskem študiju na Gradbeni fakulteti v Sarajevu in deluje kot svetovalec v Republiki Bosni in Hercegovini pri najzahtevnejših tehničnih rešitvah mostogradnje.

Prof. dr. Pržulj je eden strokovnih stebrov, ki s svojimi širokim znanjem pomembno dopolnjuje organiziranost aktivnosti pri tehnični izvedbi Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Zato ga utemeljeno in upravičeno uvrščamo v ozko skupino strokovnjakov, ki je v okviru nalog, ki jih je prineslo uresničevanje nalog Nacionalnega programa, ustvarila klimo, ki je pri projektiranju in izvedbi omogočila uporabo najmodernejših tehničnih rešitev, le te pa se brez zadržkov uvrščajo tudi v učno bazo za študente in mlade inženirje. To potrjuje tudi dejstvo, da je prof dr. Pržulj napisal pretežen del slovenskih smernic za projektiranje mostov in podpornih konstrukcij. Bil je tudi član ocenjevalnih žirij konstruktersko arhitektonskih javnih natečajev vseh velikih mostov in viaduktov v Sloveniji.

Prof.dr. Pržulj sodeluje tudi v geološko Đ geomehanskem konziliju in v komisiji za velike objekte, ki ju je imenoval DARS d.d. ter v tehničnem odboru za objekte. Sodelovanje prof. dr. Pržulja pri gradnji slovenskih avtocest je mogoče zaslediti na vseh pomembnih trasah in objektih. Posebej je treba poudariti, da je pri tem nenehno iskal dobre tehnične rešitve upoštevajoč tudi ekonomsko stran predlaganih tehničnih rešitev.

 

Inženirska zbornica Slovenije podeljuje prof. dr. Milenku Pržulju, univerzitetnemu diplomiranemu inženirju gradbeništva, nagrado za življenjsko delo na področju izvajanja programa izgradnje avtocest.

 

 

Podelitev NAGRADE IZS Ivanu Lebanu, univ.dipl.inž.el., za življenjsko delo

Ivan Leban, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, je svojo strokovno življenjsko pot posvetil projektiranju in tehničnemu svetovanju v energetiki. Po diplomi se je zaposlil v Inženirskem biroju Elektroprojekt v Ljubljani, današnjem podjetju IBE d.d., kjer je prehodil celotno strokovno pot od samostojnega elektro inženirja projektanta do odgovornega vodje projektov najzahtevnejših projektov.

Prve izkušnje si je nabral pri projektiranju elektro-strojne opreme in izgradnji hidroelektrarne Mratinje. V sedemdesetih letih je bil v funkciji odgovornega projektanta za elektro del vključen v projektiranje cele vrste hidroelektrarn v Črni gori in Bosni in Hercegovini ter deloma v Sloveniji. V naslednjih letih se je njegovo strokovno delo razširilo na področje projektiranja visokonapetostne prenosne mreže Nikola Tesla in pripadajočih visokonapetostnih razdelilnih in transformatorskih postaj, v času izgradnje jedrske elektrarne Krško pa tudi na področje elektro naprav jedrskih elektrarn. Poleg obsežnega strokovnega dela na projektih na področju bivše države Jugoslavije si je dragocene mednarodne izkušnje pridobil tudi na specializaciji pri ENEL-u in konec osemdesetih let na projektih visokonapetostnih razdelilnih in transformatorskih postaj v Turčiji, Ugandi in Lesothu.

Z oživitvijo investicijskih aktivnosti v slovenski elektroenergetiki se je v zadnjih petnajstih letih odlikoval z udeležbo na vseh hidroenergetskih projektih, predvsem na številnih zahtevnih prenovah celotne elektro opreme na hidroelektrarnah na Dravi in Savi. Njegovo delo in inovativne zamisli so vgrajene v rešitve več deset hidroelektrarn ter številne druge energetske objekte.

Ivan Leban je bil v IBE d.d. tri desetletja direktor Elektro sektorja in je ob tem svoje bogate izkušnje iz zahtevnih energetskih projektov prenašal tudi na druga tržna področja, predvsem v zahtevne industrijske projekte in na številne mlade elektro inženirje.

Dolga leta se je udejstvoval v strokovni organizaciji SLOKO CIGRE, vse od ustanovitve je bil vsestransko aktiven tudi v naši zbornici. V strokovnih krogih je poznan po zavzemanju za ureditev in dosledno uporabo standardov na področju elektro stroke in v zadnjih letih tudi po zavzetem delu na področju učinkovitega organiziranja in zakonodajnega urejanja investicijskega procesa in graditve v Republiki Sloveniji.

Ivan Leban se je s svojim preko štiridesetletnim intenzivnim strokovnim delom uveljavil kot nesporna avtoriteta na področjih projektiranja in tehničnega svetovanja pri izgradnji zahtevnih elektroenergetskih objektov.

 

Inženirska zbornica Slovenije podeljuje g. Ivanu Lebanu, univerzitetnemu diplomiranemu inženirju elektrotehnike, nagrado za življenjsko delo na področju projektiranja in tehničnega svetovanja v energetiki.

 

Posthumna podelitev naziva ČASTNI ČLAN IZS Romanu Lebarju, univ.dipl.inž.kem.tehnol.

Roman Lebar, univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije, je bil ustanovni član zbornice. Takoj na začetku delovanja zbornice se je vključil v Matično sekcijo inženirjev tehnologov in drugih inženirjev. Ob izvolitvi takratnih organov zbornice je postal član Izvršilnega odbora Matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, član Komisije za sistemska zakona ZGO in Zurep ter član Komisije za spremembe in dopolnitve Statuta IZS. Vse od leta 2001 je bil predsednik Upravnega odbora Matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev, predsednik Komisije za sistemske zakone, član Upravnega odbora zbornice ter član Skupščine zbornice. V mandatnem obdobju 2001 Đ 2005 je bil Roman Lebar poleg tega tudi podpredsednik zbornice. Vseskozi je bil dejaven tudi na področju strokovnih izpitov, kjer je bil predsednik izpitne komisije za tehnološke stroke, mentor za strokovno področje tehnološki načrti, kemijski procesi in varstvo okolja ter izpraševalec za strokovni področji standardizacija in tehnični predpisi ter investicijski procesi in vodenje projektov.

Še posebej pa je pomembno njegovo delo v vlogi predsednika Komisije za sistemske zakone, ki je v imenu zbornice s številnimi analizami in konstruktivnimi predlogi sodelovala pri pripravi zakonodaje s področja urejanja prostora in graditve objektov, ter se pri tem še posebej zavzemala za to, da bi v njej vsebinsko prevladali strokovnost in kvaliteta oplemeniteni z zahtevami prakse. V tej vlogi je Roman Lebar veliko pripomogel tudi k temu, da se je v predlogu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti uveljavila enakopravnost strok v investicijskem procesu. Kot preudaren in vztrajen zagovornik strokovnosti in dobre prakse pri graditvi objektov je s svojim zglednim delom v organih zbornice veliko prispeval tudi k njenemu ugledu in poslovni podobi.

Vse njegovo delo v IZS je izhajalo iz raznovrstne in ustvarjalne prakse na njegovi poklicni poti, ki se je začela v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik, nadaljevala v RUDIS Inženiring Trbovlje in v inženirski družbi IBE iz Ljubljane, dokler se ni odločil za samostojno strokovno pot z ustanovitvijo projektantsko-svetovalnega podjetja F.E.T. v Trbovljah.

Z njegovim prezgodnjim odhodom za posledicami kratke in težke bolezni, ki nas je globoko pretresla, nam je bilo onemogočeno, da bi mu osebno izrazili hvaležnost za vse njegovo tvorno delo. Tako nam preostaja le možnost, da iz spoštovanja in hvaležnosti za njegov prispevek to storimo v njegov spomin posthumno.

 

Inženirska zbornica Slovenije, posthumno podeljuje naziv častni član IZS g. Romanu Lebarju, univerzitetnemu diplomiranemu inženirju kemijske tehnologije, za njegovo aktivno delo v Inženirski zbornici Slovenije od ustanovitve dalje.

 

Podelitev naziva ČASTNI ČLAN IZS

Željku Blažeki, univ.dipl.inž.grad.

Željko Blažeka, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, ustanovni član Inženirske Zbornice Slovenije, je bil eden od pobudnikov za njeno ustanovitev že v času nastajanja Zakona o graditvi objektov, ki je bil sprejet v letu 1996 in je za to podal potrebne zakonske osnove.

Željko Blažeka je organiziral priprave za ustanovitev zbornice. Sodeloval je pri izdelavi statuta ter pri pripravi predpisanih ustanovnih aktov in procedur. V imenu iniciativne skupine inženirjev je sklical in vodil prvi Ustanovni občni zbor, ki se je zgodil 20. novembra 1996 v Mariboru. Bil je izvoljen za prvega začasnega predsednika novoustanovljene Inženirske Zbornice Slovenije. Njegova posebna zasluga je izredno pomemben dogovor z začasnim vodstvom, ki je bilo izvoljeno na ustanovnem občnem zboru v Ljubljani dan kasneje, da veljata oba ustanovna občna zbora kot ustanovitelja enotne Inženirske Zbornice Slovenije, legitimni udeleženci obeh zborov pa za njene ustanovne člane. On sam je ob tem postal član skupnega Začasnega vodstva. Sledil je osnovni ideji in namenu, da steče konstituiranje zbornice in njenih organov čim hitreje, brez neljubih zapletov in se začne udejanjanje njenega zakonsko predvidenega poslanstva ter pristojnosti za zagotavljanje strokovnosti in javnega interesa na področju graditve objektov.

Željko Blažeka ostaja ves čas dejaven v zborničnih dogajanjih zlasti s sodelovanjem v delovnih skupinah pri obravnavi zakonskih predlogov in predpisov na področju urejanja voda in varstva okolja. Njegova aktivnost je bila med drugimi tudi ena od referenc za ustanovitev Regijske pisarne zbornice v Mariboru. Z njenim odborom sodeluje v smislu vsebinske podpore in svežih idej.

Njegovo strokovno in organizacijsko delo ter odnos do inženirstva predstavlja nenehen in dragocen doprinos za uveljavljanje in prepoznavanje pomembnosti inženirske stroke.

 

Inženirska zbornica Slovenije, podeljuje naziv častni član IZS g. Željku Blažeki, univerzitetnemu diplomiranemu inženirju gradbeništva, za njegove zasluge ob ustanovitvi Inženirske zbornice Slovenije in delo v njej.