Priročniki Publikacije  

PRIPRAVLJAMO UREDBO O JAVNEM NAROČANJU INŽENIRSKIH STORITEV

Javna naročila in vodenje javnih investicij

 

V prejšnji številki smo vam predstavili Smernico za naročila javnih gradenj, ki je skupaj s svojimi 27. prilogami pravzaprav tudi neke vrste zapis dvoletnih prizadevanj zbornice za dvig kakovosti inženirskih storitev in ureditev razmer na področju javnih naročil in vodenja javnih gradenj. S slednjimi smo pričeli na sejmu Megra, marca leta 2009, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije.

 

Del vsebine Smernice je posvečen vodenju postopkov oddaje javnih naročil inženirskih storitev (projektiranja, revidiranja, nadzora med gradnjo, svetovanja, geodetskih del, …). Javnim naročnikom svetujemo, da naj inženirske storitve oddajo vedno ekonomsko najugodnejšemu (in ne najcenejšemu) ponudniku, torej ob upoštevanju “kakovosti” in “cene”, saj bodo le za primerno ceno lahko dobili kakovostno storitev.

 

V času od izida Smernice, konec marca, si skupaj s preostalimi člani projektne skupine, ki je pripravila Smernico (ZAPS, GZS, GI ZRMK in ZAG), na razne načine prizadevamo za njeno uveljavitev.

 

Smernico smo predstavili že več javnim naročnikom z namenom, da jo bodo pričeli uporabljati pri svojem delu. Le ti so jo toplo sprejeli in izrazili zadovoljstvo tudi nad pripomočki (prilogami), ki so sestavni del Smernice.

 

Na Ministrstvu za finance smo se sestali s Sektorjem za javno zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, ki deluje v okviru Direktorata za javno premoženje. Vodja sektorja, ga. Jelačin Knavs, in njena sodelavca so ob zaključku sestanka povedali, da niso pripravljeni pristopiti k spremembi zakonodaje o javnem naročanju, s katero bi določili način izbora izvajalca intelektualnih inženirskih storitev po obveznem kriteriju kakovosti in cene oz. ob avtomatski izločitvi najnižje in najvišje ponudbe. Prav tako so se odločili, da Smernice za naročila javnih gradenj niso pripravljeni priporočiti v uporabo javnim naročnikom.

 

Na okrogli mizi “Javno naročanje naj postane dejavnik promocije stroke, kakovosti in učinkovitosti”, ki jo je aprila organizirala GZS, smo o njej spregovorili s predstavniki javnega sektorja, vršilcem dolžnosti direktorja Agencije za javna naročila, svetovalcem predsednika Računskega sodišča, predstavniki Ministrstva za finance, javnih naročnikov in predstavniki podjetij s področja inženiringa in podjetniškega svetovanja. Zapis z okrogle mize si lahko preberete na strani 17.

 

Sestali smo se z direktorjem Agencije za javna naročila, g. Matasom, in se dogovorili, da skupaj pripravimo vzorčno razpisno dokumentacijo za oddajo javnega naročila intelektualnih inženirskih storitev, pri čemer smo mi zadolženi za pripravo dela o merilih in kriterijih za izbor najboljšega ponudnika. Vzorčna razpisna dokumentacija bo objavljena na spletnih straneh agencije kot priporočilo javnim investitorjem za uporabo. Nadalje smo se dogovorili, da bo g. Matas po objavi vzorčne razpisne dokumentacije poskrbel za to, da jo bomo skupaj predstavljali javnim naročnikom v okviru Upravne akademije. Dodati velja, do bo Agencija s 1. 1. 2012 prevzela vodenje vseh javnih investicij v višini nad 5 mio EUR in da naj bi jih vodila v skladu s skupaj pripravljeno razpisno dokumentacijo.

 

Predsednik zbornice, mag. Remec, je v svojem nastopu na posvetu Zelena davčna reforma v Državnem zboru RS predlog Zelene davčne reforme povezal z gradbeništvom in pri tem predstavil kritično stanje slovenskega gradbeništva ter opozoril na to, da že eno leto zamuja Uredba o zelenih javnih naročilih. “Zelena davčna reforma bi morala vzpodbuditi zeleno in trajnostno gradbeništvo, česar pa z najnižjo ceno, kot edinim kriterijem za izbor ponudnika, ni mogoče zagotoviti.”

 

Upravni odbor IZS je na seji v mesecu maju ustanovil svet za spremljanje javnih naročil in projektno skupino, ki bo pripravila predlog sprememb zakonodaje s področja javnega naročanja in kriterije za izbor izvajalca intelektualnih inženirskih storitev. Svet bo med drugim izdeloval preliminarne izračune potrebnega števila norma ur (po IMVIS oz. poenostavljenih IMVIS) za izvedbo posamezne inženirske storitve, ki bo predmet javnega naročila. Izračune bomo pošiljali naročnikom javnega naročila in jih objavljali na spletni strani IZS nekaj dni pred iztekom roka za oddajo ponudb.

 

Poleg tega je Upravni odbor IZS na seji v mesecu maju odločil, da pristopimo k pripravi dolgoročnega programa prenove slovenskega gradbeništva. V teku je formiranje delovne skupine.

 

Prvič smo se sestali tudi z Obrtno zbornico Slovenije. Predsedniku OZS, g. Pavlinjeku, je predsednik Remec izročil tudi Smernico za naročila javnih gradenj. Glede na to, da se je ob izidu smernice v povezavi s trenutno perečo situacijo v celotnem gradbeništvu pokazalo, da bi bilo koristno, da se v aktivnosti, ki smo jih v zadnjem letu vodili z arhitekturno in gospodarsko zbornico ter gradbenima inštitutoma, v bodoče vključi tudi Obrtna zbornica Slovenije, je predsednik Remec predsednika OZS, g. Pavlinjeka, povabil k sodelovanju pri pripravi dolgoročnega programa prenove slovenskega gradbeništva.

 

Predsedniku Vlade RS, g. Pahorju, smo konec marca poslali poziv k rešitvi zdravega jedra gradbeništva, in sicer tudi z realizacijo plačil za opravljene inženirske storitve. Podpisniki poziva (IZS, ZAPS, GZS, GI ZRMK, ZAG) smo od Vlade RS zahtevali, da Vlada RS opredeli Smernico za naročila javnih gradenj kot standard v postopkih delovanja vseh javnih investitorjev ter da na katerem koli ministrstvu ali službi vlade nemudoma ustanovi direktorat za graditev in gradbeništvo, ki bo na enem mestu združil vodenje vseh aktivnosti, povezanih s tem področjem, nemudoma pristopil k urejanju kritičnih razmer na trgu gradbeništva, preprečil kaotično propadanje podjetij v gradbeništvu in postavil realne perspektive tej panogi za prihodnost.

 

V povezavi z omejenostjo proračunskih virov smo Vlado RS istočasno pozvali, da to ne more in ne sme biti opravičilo za to, da država ne sprejme odločitev o projektiranju infrastrukturnih projektov na zalogo in da ne zažene projektov, ki so pripravljeni in umeščeni v prostor. S tem tudi zamuja pri črpanju razpoložljivih EU sredstev za pripravljene projekte. “Država s tem, ko pristaja na kaotično propadanje dejavnosti z znanimi multiplikacijskimi učinki na ostale dejavnosti, pristaja na odpiranje domačega trga tujim izvajalcem, čeprav so sosednji in daljni tuji trgi za naše projektante in graditelje skoraj hermetično zaprti.” Opozorili smo jo, da bo s tem zminimizirala še redke preostale možnosti za preživetje domače inženirske in gradbene stroke, ki lahko le na domačem trgu dobi reference za delo v tujini. Ne gre namreč zanemariti, da imajo reference kratek rok trajanja (na javnih razpisih le 3 leta) in da si je večino referenc za inženirske in gradbene posle za uspešno delovanje v tujini potrebno pridobiti doma.

 

Ker odgovora v mesecu dni nismo dobili, smo na predsednika Vlade RS naslovili nov poziv. Predsednik Vlade je za pogovor z nami pooblastil ministra za okolje in prostor, prof. dr. Žarnića. Z ministrom Žarnićem smo se sestali 17. junija. V pismu, ki smo mu ga predali, zahtevamo, da Vlada RS z namenom zaščite inženirske stroke sprejme uredbo, s katero javne naročnike zaveže k:

• obvezni uporabi Navodil o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije,
• obvezni uporabi zborničnih meril za vrednotenje inženirskih storitev,
• obvezni izbiri ponudnika inženirskih storitev po kriteriju “kakovosti in cene”,
• presoji cenovnega dela ponudbe po kriteriju “cena brez DDV”,
• določi nenormalno nizko ponudbo kot ponudbo, ki za več kot 20% odstopa od vrednosti, določene po zborničnih merilih,
• priporoči uporabo Smernice za naročila javnih gradenj (IZS, ZAPS, GZS, GI ZRMK in ZAG, marec 2011),
• v sodelovanju z inženirsko stroko opredeli kriterije in merila za kakovost.

 

Z ministrom prof.dr. Žarnićem je bilo dogovorjeno, da ministrstvo in zbornica skupaj pripravita besedilo uredbe o javnem naročanju inženirskih storitev, ki jo bo minister nato predložil Vladi RS v sprejem. Priprava uredbe je v teku. Pri njeni izdelavi in usklajevanju sodeluje projektna skupina za javno naročanje.

 

Namesto zaključka:

Na tem mestu je potrebno omeniti pismo, ki ga je v imenu 90. članov IZS na predsednika zbornice naslovil pooblaščeni inženir g. Jan Pajer. V njem sicer pozdravljajo na zadnji skupščini IZS sprejeta Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije in ocenjujejo Indikativna ter Poenostavljena merila za vrednotenje inženirskih/projektantskih storitev kot dober pripomoček za pregleden način določanja cen, a hkrati IZS očitajo, da ni v celoti seznanjena s kruto realnostjo na trgu projektantskih storitev. V pismu navajajo, da morajo vsi pooblaščeni inženirji IZS vsakodnevno kršiti etični kodeks ter tudi nova merila za vrednotenje inženirskih storitev, ker da jih v izdelavo projektne dokumentacije po cenah, ki od IMVIS odstopajo za več kot 50%, silijo trg in naročniki, zaradi česar je na robu propada slovenska projektantska stroka in mnogo projektantskih podjetij. Dodajajo, da ne bodo preživeli dobri inženirski biroji, ki iz delujejo kakovostno projektno dokumentacijo za temu primerno ceno (bistveno nižjo od IMVIS), ampak tisti, ki izdelujejo projekte vprašljive kakovosti za “mizerne cene”. Opozarjajo na to, da sprejeti akti pomenijo razlikovanje med zaposlenimi in nezaposlenimi člani. V pismu zastavljajo nekaj vprašanj, med njimi tudi to, zakaj doslej ni bilo dovolj volje in odločnosti na strani IZS, da bi že pred leti vztrajala, da se vrednotenje inženirskih storitev uredi z zakonom, s čimer bi se trg cenovno uredil in uskladil. Od vodstva IZS v zaključku zahtevajo, da se doseže sprejem zakona, s katerim se določi obvezne cene za inženirske storitve.

 

Vodstvo IZS se dobro zaveda stanja, v katerem se nahaja inženirska stroka, saj se v praksi vsak dan srečuje z njim. Težave je zbornica predvidela že veliko prej, preden so eskalirale, zato je že pred dvema letoma pričela z aktivnostmi za izboljšanje stanja. O njih smo pisali tako v glasilu kot na spletu. Posluha na strani države doslej res ni bilo. Morda zato, ker funkcionarji in javni uslužbenci ne živijo v istem svetu kot inženirji, pri čemer jih s tem ne opravičujemo. Na večino vprašanj, zastavljenih v pismu, smo odgovorili v prispevkih, objavljenih v prejšnji številki NOVO, na nekatera odgovarjamo v tej številki. Prosimo, da jih preberete. Rešitev za težave, ki tarejo pooblaščene inženirje in inženirska podjetja, pričakujemo s sprejemom uredbe o javnem naročanju inženirskih storitev.