POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Beseda generalne sekretarke Inženirske zbornice Slovenije

ZAHTEVAMO ZAŠČITO INŽENIRSKE STROKE IN JAVNEGA INTERESA PRI NAČRTOVANIH GRADNJAH

Generalna sekretarka IZS 

mag. Barbara Škraba Flis

 


Trenutne družbene razmere graditeljstvu, s tem mislim na gradnje in z njimi povezane inženirske storitve, niso naklonjene. Večina velikih gradbenih izvajalcev je v stečaju. S propadom se, zato ker država ni pravočasno ukrepala, dnevno sooča vedno več preostalih, korektno delujočih večjih in manjših gradbenih podjetij. Na težave niso imuna tudi inženirska podjetja, saj so se znašla v identični situaciji. Da se ne bi enako kot izvajalski, propad zgodil tudi inženirski stroki, jo je potrebno zaščititi, sicer bodo v bodoče javne investicije v celoti prepuščene v milost in nemilost tujcev.

 

Iz statistične analize javnih naročil gradenj, oddanih v letu 2009, ki jo je naredilo Ministrstvo za finance, izhaja, da je bilo v tem letu oddanih 1.269 javnih naročil gradenj v skupni vrednosti skoraj 995 mio EUR. Pri tem so naročniki le v 143-ih (11,2 %) postopkih oddaje javnih naročil kot merilo za izbor ponudnika uporabili merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, kar 1.126 javnih naročil gradenj pa so oddali le na podlagi merila najnižje cene. V vrednosti vseh javnih naročil gradenj, oddanih v letu 2009, pa znaša delež javnih naročil, kjer je bilo kot merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, 12,20 %.

 

Analiza je prav tako pokazala, da pogodbena vrednost pogosto močno odstopa od ocenjene vrednosti javnega naročila. V skrajnih primerih je bila pogodbena vrednost za 142,2 % višja od ocenjene vrednosti oziroma 99,4 % nižja. V povprečju je pogodbena vrednost od ocenjene odstopala za 23 %. V 182-ih primerih oziroma v kar 14,34 % je bila pogodbena vrednost za več kot 40 % nižja od ocenjene vrednosti.

 

Ministrstvo je v analizi zapisalo, da naročniki prepogosto in neutemeljeno za izbiro ponudbe uporabljajo merilo najnižje cene, ne upoštevajo dosledno določb, ki onemogočajo nelojalno konkurenco oziroma preprečujejo gradnje po dumpinških cenah ter pripravljajo pomanjkljivo investicijsko dokumentacijo, pri čemer vse to predstavlja družbeno nesprejemljivo in negospodarno ravnanje, ki povečuje tudi tveganje naročnika za dokončanje javnega naročila. Za posledice takšnega ravnanja (oddaje javnih naročil za nerealno ceno) je prepoznalo izkrivljanje konkurence, pogosto sklepanje aneksov k pogodbam za izvedbo gradenj, zmanjšanje finančne moči izvajalcev javnih naročil gradenj, finančno nedisciplino na področju gradbeništva, prekinitve javno naročniških pogodb in odmikanje rokov za izvedbo naročil javnih gradenj.

 

Analiza je potrdila natančno to, na kar skupaj s partnerji (GZS, ZAPS, GI ZRMK, ZAG) javno opozarjamo že več kot dve leti. Žal je ministrstvo potrebovalo dve leti, da je preverilo naše trditve. Ministrstvo pa ni naredilo statistične analize javnih naročil inženirskih storitev. Ugotovitve bi bile identične.

 

Z namenom ohranitve lastne inženirske stroke, ki bo projektirala in svetovala ter s tem ščitila tudi javni interes, smo ministru prof.dr. Žarniću, ki ga je predsednik Vlade RS, g. Pahor pooblastil za razgovor z nami, na sestanku 17. junija predali pismo, v katerem zahtevamo, da Vlada RS nemudoma sprejme uredbo, s katero javne naročnike zaveže k obvezni uporabi Navodil o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije, obvezni uporabi zborničnih meril za vrednotenje inženirskih storitev, obvezni izbiri ponudnika inženirskih storitev po kriteriju “kakovosti in cene” in presoji cenovnega dela ponudbe po kriteriju “cena brez DDV”, dalje določi nenormalno nizko ponudbo kot ponudbo, ki za več kot 20 % odstopa od vrednosti, določene po zborničnih merilih, priporoči uporabo Smernice za naročila javnih gradenj (IZS, ZAPS, GZS, GI ZRMK in ZAG, marec 2011) in v sodelovanju z inženirsko stroko opredeli kriterije in merila za kakovost.

 

Z ministrom prof.dr. Žarnićem je bilo dogovorjeno, da ministrstvo in zbornica skupaj pripravita besedilo uredbe.