Priročniki Publikacije  

ZGO in ZPNačrt

 

mag. Barbara Škraba Flis

Generalna sekretarka IZS

 

Spremembe zakonov so nujne

Na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor in v delu javnosti je zaslediti prepričanje, da slovenska stroka, med katero se uvršča tudi naša zbornica in naši člani, nasprotuje spremembam zakonov. Želimo povedati, da temu ni tako in da so spremembe nujne.

 

Idejam, z izjemo odprave obvezne revizije, ne nasprotujemo, saj je v njih mnogo dobrega. Žal pa po preučitvi predlogov ugotavljamo, da nekateri izmed njih niso dovolj premišljeni in da bi jih bilo potrebno sistemsko celovito umestiti v sistem, da ne bi imeli škodljivih posledic za družbo.

 

Usklajevanje pripomb stroke

V mesecu maju smo na IZS izvedeli, da so v pripravi predlogi sprememb Zakona o graditvi objektov in Zakona o prostorskem načrtovanju. Iz neuradnih gradiv, ki smo jih pridobili iz različnih naslovov, je izhajalo, da Vlada RS predlaga, da se oba zakona obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. V okviru partnerstva Odgovorno do prostora! (OdP) smo oblikovali in uskladili bistvene pripombe slovenske stroke do predloga novel ter jih posredovali Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Podpisniki pripomb so bili poleg IZS še Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), Inštitut za politike prostora, Oddelek za krajinsko arhitekturo BF UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije in Zveza geodetov Slovenije.

 

Ministrstva mnenje domače inženirske stroke ne zanima – bi ga moralo?

Pri pripravi novel je bila domača inženirska stroka izključena, kar je svojevrsten precedens. Upravičeno bi pričakovali, da bi resorno ministrstvo moralo zanimati, kakšna so njena stališča do predlaganih sprememb, saj so v njej akumulirana potrebna znanja in dnevne izkušnje s področja zakonov. Tako zanimanje bi pričakovali vsaj v povezavi s predlogom, s katerim se ukinja obvezna revizija projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v primeru zahtevnih objektov. Vprašanje o tem kakšni so na primer pozitivni in negativni učinki revizije bi bilo več kot na mestu v fazi priprave predloga, strokovni odgovor nanj pa lahko iz prve roke poda le stroka. Do svojega stališča so nedvomno upravičeni tudi investitorji, a se je treba zavedati, da so ti pretežno laiki, zatorej bi moralo biti v javnem interesu pridobiti in pretehtati različna stališča ter šele nato sprejeti končno odločitev.

 

Rezultati spletne ankete

Na spletni strani zbornice je od ponedeljka, 18. 6. 2012 do petka, 22. 6. 2012 do 12.00 ure potekala anketa o nekaterih predlaganih spremembah ZGO-1 in ZPNacrt. V anketi je sodelovalo 1331 članov IZS in ZAPS.

 

Rezultati odgovorov glede na posamezna vprašanja so:

 

Ali podpirate takšen način sprejemanja zakonodaje in ignorantski odnos resornega Ministrstva za infrastrukturo in prostor do stroke?

Izid glasovanja: 32 DA 1295 NE

 

Ali podpirate predlog, da o izvedbi revizije za zahtevne objekte avtonomno odloča investitor?

Izid glasovanja: 127 DA 1193 NE

 

Ali podpirate predlagan način legalizacije na črno zgrajenih objektov brez ustrezne dokumentacije?

Izid glasovanja: 69 DA 1250 NE

 

Ali podpirate spremembo namenske rabe v stavbna zemljišča, za manjše posege, kar brez spremembe OPN?

Izid glasovanja: 266 DA 1051 NE

 

Razlogi ZA obvezno revizijo

Namen revizije je preprečevanje napak, ki bi lahko povzročile katastrofalne posledice: večjo materialno škodo in ogrozila človeška življenja.

 

Predlog, po katerem o izvedbi revizije za zahtevne objekte avtonomno odloča investitor, je nevaren, ker so lahko riziki prenosa odgovornosti za posledice napak v projektih na (pretežno laične) investitorje za družbo, posameznike in okolje preprosto preveliki. Revizija izpolnjevanja bistvenih zahtev v PGD zato ne sme biti obravnavana kot birokratska ovira ali celo nepotreben strošek. Njen strošek je majhen v primerjavi s stroškom celotne investicije in pozitivnimi rezultati, ki jih prinaša.

 

Inženirska praksa je pokazala, da revizija predstavlja sistem dobre prakse, v kateri se odpravljajo morebitne napake, ki bi lahko ogrozile stabilnost in mehansko odpornost objekta, varnost pred požarom, varnost pri uporabi, zdravje uporabnikov in energetsko učinkovitost objekta. Torej bi morala biti v interesu države.

 

Praksa izbora projektanta v postopku javnega naročanja po skoraj izključnem kriteriju najnižje cene je silila ponudnike k znižanju vsebine in kakovosti storitev (projektne dokumentacije), da so ostali konkurenčni. In na tem področju je IZS naletela na največji odpor države in javnih investitorjev v svojih prizadevanjih za dvig kakovosti inženirskih storitev, zaradi česar naša prizadevanja za dvig gradbene kulture niso obrodila sadov.

 

Res je, da bi bilo v normalnih razmerah dovolj, da bi za projektno dokumentacijo odgovarjal le projektant. A iz navedenih razlogov je v trenutnih razmerah revizija projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v primeru zahtevnih objektov še kako potrebna. Mednje se namreč uvrščajo objekti v javni rabi, objekti velikih dimenzij, objekti v katerih se zadržuje veliko ljudi in objekti z vplivi na okolje. V primeru nastopa naravnih nesreč, kot so poplave, potres in vihar ali požara so posledice lahko izjemne. Zato lahkoten pristop k reviziji ni na mestu.