Priročniki Publikacije
Kadarkoli mora biti delo narejeno natančno, ga zaupaj le geodetu!
JEAN-YVES PIRLOT, predsednik Evropske zveze geodetskih inženirjev
Matjaž Grilc, univ.dipl.inž.geod.
Predsednik Komisije za informiranje
V mesecu oktobru letošnjega leta je bil na generalni skupščini CLGE v Hannovru ponovno izbran za vodenje te vedno bolj vplivne evropske geodetske organizacije. Pred prevzemom te najvišje funkcije je bil dva mandata generalni sekretar CLGE, zato lahko trdimo, da razmere v evropski geodeziji dobro pozna. Petdesetletnik, poln energije in idej kako povečati prepoznavnost geodezije kot stroke. Tisti, ki spremljamo njegovo delo, lahko trdimo, da je prerodil delovanje te evropske organizacije, ki z vsakim dnem dviguje prepoznavnost in povečuje vpliv v bruseljskih krogih evro administracije. Človek, ki v opravljanju svoje funkcije neizmerno uživa, je tudi drugače zelo zanimiva osebnost. Njegov življenjepis nam pove, da se v belgijski vojski ponaša z nazivom polkovnika in da vsakodnevno opravlja službo izvršnega direktorja IGN (Belgian Mapping Agency), v "prostem" času pa opravlja še funkcijo predsednika belgijske zveze geodetov. Skratka, dovolj razlogov za zanimiv pogovor.
Gospod predsednik, ali nam lahko na kratko opišete kakšna organizacija je CLGE, kakšni so njeni strateški cilji in kdo vse je združen v tej evropski organizaciji?
Comite de Liaison des Geomettres Europeens (CLGE) ali Evropska zveza geodetskih inženirjev je neprofitna organizacija s sedežem v Bruslju. Konkretno se sedež nahaja v "Hiši evropskih geodetov in geoinformatikov". Upam si celo trditi, da je ta trenutek CLGE vodilna organizacija evropskih geodetov. Naše članice so krovne nacionalne organizacije, katerih osnovni namen je zastopanje geodetske stroke in združevanje strokovnjakov – inženirjev geodezije na nacionalnem nivoju.
V letu 2010 smo na novo oblikovali strateške cilje organizacije, ki jih danes udejanjamo z naslednjimi tremi principi delovanja: proaktivnost oz. nenehno stremenje k napredku stroke, transparentno delovanje in prenova dosedanjega načina dela s ciljem večjega zadovoljstva članov. To pomeni, da spreminjamo dosedanji način delovanja, ko smo zgolj reagirali na dogodke, ki so se že zgodili in poskušamo predlagati naše rešitve že vnaprej. Evropsko zakonodajo na področju geodezije želimo aktivno sooblikovati že v fazi nastajanja in na ta način preprečiti, da se evropske smernice in zakonodaja sprejemajo brez našega vpliva. Želimo postati dovolj prepoznavni, da bodo naše ideje slišane v nacionalnih in evropskih organih, ki so pristojni za sprejemanje zakonodaje. Po drugi strani pa želimo, da so naša prizadevanja prepoznana tudi v širši javnosti, zato pa potrebujemo transparentno in profesionalno javno podobo. Našo stroko spreminjamo in razvijamo in na ta način posledično delamo našo organizacijo bolj privlačno, članstvo pa bolj zadovoljno.
Koliko držav oz. posameznikov združuje oz. predstavlja CLGE, kaj je pogoj za včlanitev?
Naše članice prihajajo iz 36 evropskih držav, med katerimi jih je 27, kmalu pa jih bo 28, držav članic Evropske unije. Kot vidite nismo omejeni zgolj na Evropsko unijo, ampak na Evropo kot geografsko celoto. Ena od osnovnih zahtev za članstvo posamezne nacionalne organizacije je, da le ta predstavlja vse, ali pa vsaj večino inženirjev geodezije v njihovih državah. V nekaterih državah je takšnih strokovnih organizacij več in v tem primeru predlagamo ustanovitev krovne organizacije, ki povezuje in predstavlja skupne interese. V državah, ki imajo takšno ureditev, se v CLGE včlani krovna organizacija. Število geodetov, ki jih posredno zastopa CLGE, je okoli 100.000.
Kako bi umestili CLGE v odnosu do ostalih stanovskih organizacij (FIG, Euro Geographics, EGoS …)?
Le dva med 10.000 prebivalci Evrope sta geodeta. Zavedati se je potrebno, da je naša stroka številčno zelo majhna. To dejstvo nas spodbuja k ustvarjanju zelo jasnih sporočil, ki jih pošiljamo iz naše organizacije. Le na tak način je možno pridobiti vpliv in prepoznavnost tako v javnosti, kot pri ljudeh, ki odločajo. Seveda pa ta majhnost zahteva tudi tesno sodelovanje z ostalimi strokovnimi in interesnimi združenji, ki delujejo na področju geodezije. Z nekaterimi sodelujemo bolje kot z ostalimi. FIG na primer, je Svetovna zveza geodetov, ki je podobna naši CLGE. Pred 50 leti je bila namreč CLGE ustanovljena pod okriljem FIG-a. V polpretekli zgodovini naše sodelovanje ni bilo zelo intenzivno, v zadnjem desetletju pa smo se odločili, da se ponovno tesneje povežemo. Obseg našega skupnega dela se vseskozi povečuje in v bližnji prihodnosti bodo nekateri skupni projekti zagledali luč sveta. Ena od takšnih iniciativ, za katero si intenzivno prizadevam, je proglasitev Svetovnega dneva geodetov, s ciljem svetu predstaviti in približati našo zanimivo stroko. Tudi mladim geodetom, ki predstavljajo pomemben del našega članstva, je namenjeno veliko naših aktivnosti. Prepričan sem, da ne bi bilo smiselno, da bi FIG in CLGE ustvarjali vsaka svojo mrežo mladih geodetov, potrebujemo le eno, skupno omrežje mladih, v kateri se bodo le-ti lažje identificirali in se na ta način zavedli svojih vlog in nalog v CLGE in FIG-u.
EUROGEOGRAPHICS je tudi eden od naših pomembnih partnerjev. Je interesno združenje nacionalnih geodetskih uprav oz. agencij, za katere posredno oz. neposredno dela veliko geodetskih inženirjev. Zelo smo ponosni na naše odlično sodelovanje; z njimi si delimo naše prostore v Bruslju, v preteklosti smo že sodelovali pri mnogo projektih in tudi v prihodnosti se bom zavzemal, da bo temu tako.
EGoS (European Group of Surveyors) je pravzaprav naša hčerinska organizacija, hkrati pa naš pomemben partner. Nekateri naši člani so vključeni v obe organizaciji, zato se še posebej trudimo, da usklajujemo programe dela in se pri aktivnostih dopolnjujemo. Naš končni cilj je napredek stroke, ki ga lahko dosežemo le z odličnim medsebojnim sodelovanjem.
Vi prav gotovo dobro poznate geodetsko stroko v posameznih državah članicah. Ali je morda že nastopil čas, ko bi lahko začeli razmišljati o terminu "European surveyor"?
Kot sem že omenil, sem globoko prepričan, da nam še vedno manjka transparentnosti in prepoznavnosti. Če upoštevate dejstvo, da je 80 odstotkov vseh nacionalnih predpisov oblikovanih v Bruslju, potem lahko razumete, zakaj si tako prizadevamo za prepoznavnost pri evropskih zakonodajnih telesih, odborih, Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu.
Trpimo za "pekovskim sindromom", kot sem poimenoval ta problem med 3. CLGE konferenco evropskih geodetov v Hannovru. Vsi precej dobro vemo, kakšno delo opravljajo peki in kako njihov delavnik poteka, večina pekov (in tudi ostalih ljudi) pa žal ne zna zadovoljivo opisati geodetske stroke. Kljub dejstvu, da je na svetu približno enako število pekov in geodetov. Mi seveda mislimo, da smo za družbo enako pomembni kot peki, zato je ključno, da naše delo bolje predstavimo širši javnosti. Predpogoj za to je, da tudi med našimi člani dvigujemo raven zavedanja o našem delu in s tem namenom smo osnovali projekt z imenom "Dinamična baza znanja". Skupna, informatizirana baza podatkov nam bo omogočila primerjavo med strokami v 36 državah članicah, medsebojno izmenjavo znanj, predvsem pa bo pomenila osnovo, na kateri bomo svetu lahko pokazali, kaj delamo in za kaj si prizadevamo.
Ali lahko ocenite kakšen vpliv na razvoj geodetske stroke ima trenutna gospodarska kriza? Je takšna situacija tipična za vse države članice ali pa se odraža v posameznih državah oz. regijah različno?
V tem trenutku težko naredim takšne vrste analizo, saj ne poznam natančnih številk. Seveda pa se zavedam svetovnih trendov in težav, s katerimi se posledično sooča tudi evropsko gospodarstvo. Predvsem nekatere južnoevropske države so bolj prizadete, o čemer lahko vsakodnevno beremo tudi v naših časopisih. V teh državah so razmere zelo težke tudi za geodete. Zavedamo se, da naša stroke kot celota trpi zaradi trenutne gospodarske krize, hkrati pa opažamo, da se nekatere zahodnoevropske države soočajo s še enim perečim problemom: vse manj mla-dih se namreč odloča za študij in kasnejše delo v geodeziji. Ta upad zanimanja kvalificiranih strokovnjakov v nekaterih delih Evrope omogoča, da geodeti le niso tako prizadeti zaradi gospodarske krize, saj so še vedno premalo številčni, da bi opravili vse naloge, ki so pred njih postavljene. Vsekakor pa situacije ni možno posploševati. Reševati jo je potrebno v vsaki državi posebej in na specifičen način.
Lahko naštejete tri najbolj kritične stvari, ki ta trenutek pestijo evropsko geodezijo?
Naši strateški cilji so osnovani na problemih, s katerimi se soočamo na evropski in nacionalni ravni: naše združenje (CLGE), kakor tudi nacionalne zveze oz. zbornice, bi morale biti bolj vpletene v proces oblikovanja zakonov, ki se nanašajo na našo stroko. Zato potrebujemo jasno in homogeno zunanjo podobo v Evropi, hkrati pa moramo odkriti način, kako rešiti pomanjkanje mladih strokovnjakov v geodeziji.
Kaj CLGE načrtuje za izboljšanje te situacije?
Preveč ljudi se osredotoča samo na trenutno krizo. Trdno sem prepričan, da zapletanje v to negativno spiralo ni pravi način za reševanje trenutne situacije. Ravno nasprotno, v teh težkih časih moramo investirati v pogumne projekte s ciljem, da našo skupnost naredimo bolj prepoznavno. Moramo se pripraviti na boljše čase ki prihajajo, izpopolniti naša znanja in veščine, trdo delati, optimizirati naše postopke, izobraziti naše zaposlene, premisliti in osvežiti naše metode dela … . In CLGE si želi pri tem tvorno pomagati svojim članom.
Kako ocenjujete sodelovanje med posameznimi članicami CLGE in kako ocenjujete vlogo spletnih socialnih omrežij pri medsebojni komunikaciji?
Geodeti smo navajeni na tehnično in natančno delo, vendar pa se moramo prilagajati potrebam časa in postati domači tudi z drugimi uporabnimi znanji: s potrebo po povezovanju, s prednostmi, ki jih prinašajo dolgotrajna in potrpežljiva pogajanja in podrobnim načrtovanjem prihodnjega dela. CLGE danes predstavlja idealen temelj za predstavnike evropskih in nacionalnih geodetskih organizacij. Z vpeljavo novega načina dela, ki temelji na manjših delovnih skupinah, si drznem trditi, da je interakcija med članicami CLGE (kljub jezikovni različnosti, ki je v preteklosti predstavljala veliko oviro) v zadnjih letih izjemno napredovala. CLGE sedaj predstavlja idealen temelj oz. osnovo za spletanje strokovnih omrežij. Občutek imam, da v zadnjih letih botruje povečani udeležbi nacionalnih predstavnikov na rednih skupščinah CLGE dejstvo, da delegati na teh srečanjih pridobijo neko dodano vrednost, kar morda v preteklosti ni bila ustaljena praksa. Zabavno pri tem pa je, da je najbolj vredna stvar, ki jo nacionalni delegat lahko dobi od CLGE, ravno širjenje obzorja in spoznavanje rešitev, ki so jih implementirale druge članice. Soočenje včasih tudi nasprotujočih si idej resnično bogati znanje vseh nas.
CLGE je že v preteklosti spoznala pomembnost in moč socialnih omrežij, zato smo že pred časom ustvarili svoja omrežja in profile. Investirali smo v nove pristope in celo imenovali poseben odbor, ki bo skrbel prav za socialni vidik našega dela. V novem vodstvu CLGE smo izvolili celo podpredsednika, katerega prva naloga je skrb za komunikacijo in socialna mreženja. Prepričani smo, da so socialna omrežja prihodnost, in v prihodnost je potrebno vlagati. Pomagajo nam zmanjšati naše škodljive vplive za okolje v smislu manjše porabe papirja ipd., vendar pa imajo tudi svoje pomanjkljivosti. Nič ne more nadomestiti medosebne interakcije, do katerih prihaja med našimi srečanji. Socialna omrežja zato vidim kot idealno orodje za podporo spletni komunikaciji, vendar pa nikoli kot orodje, ki bo osebno komunikacijo nadomestilo.
Kaj CLGE pripravlja v bližnji prihodnosti? Morda kakšen nov projekt, prireditev?
Še naprej se bomo intenzivno borili s "pekovskim sindromom". Kadarkoli bo le mogoče, bomo izboljševali našo prepoznavnost. Lahko rečem, da striktno izvajamo naš že prej omenjeni načrt: ne zmanjšuj obsega investicij v marketing, ko nastopijo težki časi, naredi ravno obratno.
22. marca 2013 bomo praznovali drugi Evropski dan geodetov. Osrednje praznovanje je predvideno v Budimpešti. Evropska komisija je podprla naša prizadevanja in bo v istem terminu organizirala oz. predstavila v madžarski prestolnici European Space Expo (projekt, ki je namenjen predstavitvi vesoljskih tehnologij in njihovega vpliva na boljše življenje prebivalcev Evrope). Take in tej podobne pobude nam ponujajo možnost, da dvigujemo ozaveščenost ljudi o naši stroki. Praznovanje pa ne bo potekalo samo v Budimpešti. Tako kot v letu 2012, ko smo obeležili prvi Evropski dan geodetov, bodo tudi v letu 2013, v tednu od 16. do 24. marca, praznovali v mnogih evropskih državah. Na zadnji generalni skupščini CLGE smo se odločili, da v letu 2013 počastimo spomin na Galilea Galilea. Upam, da bo čim več organizacij, vključno s slovensko IZS, v ta namen organiziralo prireditve in na aktiven način počastilo Evropski dan geodetov.
Naše dobro sodelovanje z Evropsko komisijo in agencijo GNSS, ki izvaja projekt Space Expo, nam omogoča, da tudi mi v projektu aktivno sodelujemo in predstavljamo našo stroko širši javnosti, predvsem pa mlajšim populacijam, ki ta premični paviljon obiščejo v največjem številu. Space Expo je ta trenutek na ogledu v Londonu.
Prav tako bomo nadaljevali z našim prizadevanjem za dokončno vzpostavitev in implementacijo Dinamične baze znanja. Želimo namreč poenostaviti dostop in narediti uporabo bolj enostavno.
Kadarkoli bo le možno si bo CLGE prizadevala za to, da našo stroko svet prepozna in nam zaupa specifične naloge, ki si jih zaslužimo. Dober primer našega dela na tem področju je naša 
www.euREAL.eu pobuda (European Real Estate Area Label). S to pobudo trenutno uvajamo novo metodo za meritve in popis zgradb. Metoda je del direktive INSPIRE, aneksa III za zgradbe. Ta projekt želi dokazati, da nam mora Evropa kontinuirano zaupati poenotenje metod pri našem delu. Hkrati pa utrjuje prepričanje, da kadarkoli mora biti delo narejeno natančno, ga zaupaj le geodetu!
Prepričan sem da CLGE ponuja nove priložnosti in strokovne izzive svojim članom. Na članih pa je, da te priložnosti izkoristijo, čim prej, tem bolje!
Gospod Pirlot, predsednik CLGE, slovenski geodeti želimo Vam in vaši/naši organizaciji še veliko uspehov in pokončno držo v boju za uveljavljanje geodezije kot stroke v evropskem prostoru.