POZOR: Nahajate se na arhivski strani spletne strani INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE.
Za aktualne informacije obiščite www.izs.si

Priročniki Publikacije  


Projektantski nadzor – 2. del

Zakon o graditvi objektov

 

mag. Vinko Volčanjk, univ.dipl.inž.el.

Član UO MSE

 


Zagotovitev vrste in obsega projektantskih storitev v času gradnje v celoti je v celoti odgovornost investitorja.

Kaj je "projektantski nadzor"? V prejšnji številki smo podali obrazložitev zakonsko obveznih del. Tokrat se bomo omejili na sklope, kjer prisotnost projektanta ni obvezna, je pa smiselna zaradi narave del in potreb gradnje.

 

Predmetni prispevek obravnava tiste projektantske storitve, ki niso zakonsko obvezujoče in ki niso samoumevno predmet pogodbene obveznosti projektantske pogodbe oziroma t.im. projektantskega nadzora.

 

Za uvod in kot posebno poglavje omenimo sodelovanje odgovornega vodje del (OVP) faze PGD pri izdelavi PZI dokumentacije, česar Zakon o graditvi objektov ne predvideva. Gre za dela, ki se lahko pojavijo, če je izdelovalec dokumentacije PZI drug projektant kot pri PGD. Primarno je potrebno vedeti, da je projektant PZI dolžan v celoti upoštevati dokumentacijo PGD in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Vseeno se priporoča in bi bilo smiselno zagotoviti sodelovanje projektanta PGD v fazi izdelave dokumentacije PZI. Projektant PGD je namreč na koncu gradnje dolžan potrditi skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem in v primeru odstopanja PZI dokumentacije je lahko potrditev ustreznosti gradnje problematična. Za takšen primer je zato smiselno pravočasno skleniti pogodbo.

 

V prvem delu prispevka (junijska številka NOVO) smo omenili zakonsko "obvezo" sodelovanja projektanta po 83. členu ZGO, in sicer v vsebini: "potrjevanje sprememb projektnih rešitev, sprememb nastalih v času gradnje in sprememb opreme".

 

Omenjena dela se lahko izvajajo na več načinov, kar je seveda predmet sporazuma (naročila) med naročnikom in projektantom. Najprej je potrebno definirati nekatera izhodišča:

  • da s predlogom spremembe soglaša investitor, saj lahko predlagana sprememba pomeni slabšo kvaliteto, cenejšo izvedbo, spremenjeno funkcijo,
  • da z naravo in konceptom spremembe soglaša projektant PGD ali PZI (odvisno od nivoja spremembe).

 

V kolikor je sprememba takšnega obsega, da se nanaša na rešitve in zahteve podane v PGD dokumentaciji in gradbenem dovoljenju ter bi sprememba lahko pomenila spremembo bistvenih parametrov in lastnosti objekta, je obvezno sodelovanje projektanta PGD. V tem primeru projektant PGD preveri in po potrebi dokaže ustreznost predloga in ga nato potrdi ali zavrne (z obrazložitvijo na osnovi strokovnih argumentov), pri čemer je projektantsko odgovoren za svojo odločitev. Projektant je seveda upravičen do plačila tudi v primeru zavrnitve predloga.

 

Nekoliko drugačna je situacija v primeru, da so predlogi sprememb na nivoju PZI dokumentacije. Potem spremembe, ki ne posegajo v rešitev, ki je bila definirana s PGD, lahko potrjuje projektant PZI (ki pa ni nujno ista oseba kot projektant PGD). Pri temu lahko ločimo več nivojev obsega del:

  • da predlagatelj sprememb pripravi strokovna dokazila in izračune, projektant jih strokovno preveri in (ne)potrdi (odgovornost v primeru potrditve ostane na strani projektanta),
  • da predlagatelj poda predlog, projektant v celoti pripravi dokazila in izračune (odgovornost v primeru potrditve spremembe ostane na strani projektanta),
  • imamo lahko še primer, ko iz kakršnegakoli vzroka ni možna potrditev projektanta PZI; gre torej za tezo, da za spremembe, ki ne posegajo v bistvo PGD dokumentacije in veljavno gradbeno dovoljenje, ni obvezna odobritev projektanta PGD dokumentacije. Iz pravice, da je lahko projektant PZI dokumentacije druga oseba, je torej za neko spremembo lahko naknadno izdelan ločen PZI načrt (oz. rešitev) in s tem se odgovornost za spremembo na nivoju PZI prenese na izdelovalca spremenjenih rešitev (obvezno strokovna oseba s pooblastili po ZGO).

 

V vsakem od navedenih primerov je smiselno, da projektant PGD dokumentacije preveri, ali je predlagana sprememba smiselna in skladna z gradbenim dovoljenjem. In v vsakem primeru, tudi če predlog za spremembo ni potrjen, je projektant upravičen do plačila, saj je opravil zahtevano storitev, ki ni samoumevno sestavni del projektantske pogodbe.

 

Oglejmo si še druga dela projektanta v času izvajanja del na gradbišču, ki so pogosta v praksi. Nekatera dela spadajo v področje projektiranja in druga v področje tehničnega svetovanja.

  

1. S pogodbo posebej določena dela v skladu z dobro poslovno prakso: S tem projektant zagotovi naročniku, da bo sodeloval tudi v fazi izvajanja del in reševal morebitne nejasnosti in pomanjkljivosti v projektih, ki se bodo ugotovile na objektu:

  • tolmačenje projektnih rešitev izvajalcu, Če ni drugače določeno ali dogovorjeno, naj se tolmačenje izvaja na sedežu projektanta. V kolikor dokumentacija ne podaja jasnih rešitev in je vzrok za takšno stanje samo pri projektantu, je tolmačenje projektnih rešitev obvezno, četudi ni pogodbeno definirano. Seveda mora biti izvajalec strokovno usposobljen za izvajanje del, ki jih je prevzel, kar pomeni, da mora znati "brati" projektne rešitve. Žal pogosto v praksi dela izvaja strokovno slabo poučeno osebje, ki potem za vsako malenkost zahteva prisotnost projektanta na gradbišču, da jih "poučuje". V takšnem primeru je projektant upravičen do dodatnega finančnega nadomestila (op: je pa običajno težko dokazati zlorabo zahteve "za tolmačenje" in neupravičene pozive izvajalca).
  • potrjevanje opreme, barv ter detajlov oblikovanja in izvedbe (skladno in v obsegu popisa),
  • občasna udeležba na koordinacijskih sestankih, po presoji projektanta ali po dogovoru z naročnikom.

  

2. druga dela projektanta v obliki projektiranja ali tehničnega svetovanja, ki niso samoumevni sestavni del nalog pogodbe o projektiranju, v kolikor niso izrecno in natančno definirana:

  • sodelovanje in svetovanje v času razpisa za izvedbo GOI del in dobave opreme,
  • sodelovanje pri pripravi terminskega načrta gradnje,
  • redna ali terminsko (pogodbeno) predpisana udeležba na koordinacijskih sestankih,
  • pregled in potrjevanje dokumentacije dobaviteljev (to je lahko zelo strokovno in časovno zahtevno delo, zato mora biti obvezno posebej definirano in ovrednoteno, vključno z natančno specificiranim obsegom),
  • izdelava izračunov, računskih kontrol in sprememb ali celo novih projektnih rešitev zaradi pobude po drugačnih rešitvah ali spremembi opreme,
  • izdelava detajlov, ki jih v fazi izdelave dokumentacije ni bilo možno predvideti (npr. zaradi posebnih zahtev, vezanih na izbor materialov ipd.),
  • sodelovanje pri tovarniških prevzemih in prevzemih del na gradbišču,
  • pregledi ponudb izvajalcev za dodatna in več dela,
  • sodelovanje pri kvalitetnem pregledu opravljenih del,
  • sodelovanje pri spuščanju objekta v obratovanje,
  • tehnično svetovanje investitorju s ciljem realizacije koncepta objekta (v skladu z gradbenim dovoljenjem).

 

Kot končno misel lahko povzamemo, da je zagotovitev vrste projektantskih storitev in obsega storitev v času gradnje v celoti odgovornost investitorja. Obseg del je vsekakor potrebno definirati v pogodbi, ki jo skleneta investitor in projektant. Podajamo priporočilo, da investitor ne menja projektanta med fazami izdelave dokumentacije PGD in PZI, saj s tem zabriše ločnico, kdo bo opravil katera dela.

 

Opombe za zaključek:

  • Predmetni prispevek ne upošteva morebitnih zahtev, izhajajočih iz avtorskih pravic.
  • V praksi se v mnogočem zlorablja izraz "projektantski nadzor". Tipičen primer je, ko izvajalec poda predlog za vgradnjo nekega elementa, nadzornik pa prepusti preverbo projektantu po sistemu: "Projektant je tisti, ki potrjuje material in spremembe.". V kolikor predlagani element po tehničnih karakteristikah (standardi, izračuni, izgled, …) ustreza parametrom podanim v popisu, projektant ni samoumevno dolžan preverjati in potrjevati materialov, je pa nadzornik dolžan preveriti skladnost predloga s tistim iz pogodbenega popisa. Projektant je seveda odgovoren za projektno predviden način vključitve elementa v objekt, za konstrukcijsko izvedbo in sestavo elementa pa nikakor. Izvajalec je tisti, ki je dolžan dokazati primernost elementa in skladnost z veljavnimi predpisi. 83. člen (obveznost izvajalca) ZGO navaja, da je izvajalec dolžan vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki ustrezajo nameravani vgradnji in ki ustrezajo veljavnim predpisom. Zato tudi če projektant potrdi predlagano opremo, s tem ne odveže odgovornosti izvajalca, saj je takšno soglašanje izdano na predpostavki, da predlagani gradbeni proizvodi ustrezajo veljavnim predpisom, dokazila pa mora predložiti izvajalec. Isti člen tudi nalaga izvajalcu dolžnost, da vsa dokazila o gradbenih proizvodih preda investitorju oz. odgovornemu nadzorniku, zato so tudi iz te alineje vidne odgovornosti za vgrajeno opremo.
  • V zadnjem času je pogosta zahteva izvajalca (in celo nadzornika ali investitorja), da naj projektant potrdi cenejše in slabše materiale. V primeru, da gre za investicijo iz javnih sredstev, je takšno ravnanje nedopustno. Projektant brez pisne potrditve investitorja ne more (ne sme) odobriti slabše rešitve ali materiala, saj je na ta način investitor lahko oškodovan.