Priročniki Publikacije  

Zakon o graditvi objektov – ZGO-1D

 

Analiza določila novele 53. člena ZGO-1D

 

Vasja Kajfež, univ.dipl.pravn.

 

Državni zbor RS je po hitrem postopku med drugim sprejel tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-1D), katerega določila so bila objavljena v Uradnem listu RS št. 57/2012 dne 27.7.2012, s tem, da je zakon začel veljati 28.7.2012. Glede na hitrost sprejetja zakona strokovna javnost ni imela vpliva na predlagan tekst sprememb, iz tega razloga je besedilo neusklajeno in nomotehnično neurejeno; ta ugotovitev se kaže tudi v besedilu 53. člena ZGO-1D.

 

Glede na novo besedilo se ni moč izogniti pomisleku, da zakonodajalec šteje revizijo PGD dokumentacije za administrativno oviro v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, kar je iz strokovnega vidika nedopustno.

 

Zakonodajalec, še prej pa predlagatelj v zakonodajnem postopku, sta novelirala predvsem 1., 2. in 3. odstavek nenoveliranega zakona.

 

Prvotni odstavek nenoveliranega zakona (ZGO-1, Ur.l. RS št. 110/2002) je določal, da je revizija obvezna samo za tiste dele projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za zahtevni objekt, ki dokazujejo izpolnjevanje bistvenih zahtev, in za projektno dokumentacijo, za katero je tako določeno s posebnimi predpisi.

 

Kot mi je znano, so posebni predpisi, s katerimi je določena obvezna revizija PGD dokumentacije naslednji: Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. l. RS št. 28/2009), Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Ur. l. RS št. 41/2009), Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) in Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur. l. RS št. 101/05).

 

Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele v 12. členu določa, da je revizija PGD, poleg v primerih navedenih v ZGO, obvezna tudi takrat, kadar projektant sistem zaščite pred strelo v manj zahtevni stavbi projektira v skladu s 6. členom tega pravilnika in se opravi po postopku in z udeleženci, ki so določeni z zakonom, ki ureja graditev objektov.

 

6. člen istega pravilnika določa, da se smejo pri projektiranju, izvedbi in vzdrževanju sistema zaščite pred strelo, namesto ukrepov, navedenih v tehnični smernici, uporabiti rešitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, ki zagotavljajo vsaj enako stopnjo varnosti kot projekt, pripravljen z uporabo tehnične smernice; navedeni ukrepi pomenijo uporabo zadnjega stanja gradbene tehnike v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, izpolnjenost zahtev po tem pravilniku se v takem primeru zagotovi z obvezno revizijo.

 

Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah v 14. členu določa, da je revizija PGD, poleg v primerih navedenih v ZGO, obvezna tudi takrat, kadar projektant električne inštalacije v manj zahtevni stavbi projektira v skladu z 8. členom tega pravilnika in se opravi po postopku in z udeleženci, ki so določeni z zakonom, ki ureja graditev objektov.

 

8. člen istega pravilnika določa, da se smejo namesto ukrepov navedenih v tehnični smernici, uporabiti rešitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, ki zagotavljajo vsaj enako stopnjo varnosti kot projekt, pripravljen z uporabo tehnične smernice; navedeni ukrepi pomenijo uporabo zadnjega stanja gradbene tehnike v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, izpolnjenost zahtev po tem pravilniku se v takem primeru zagotovi z obvezno revizijo.

 

Po določilih 14. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah je revizija obvezna pri izdelavi PGD dokumentacije za požarno zahtevne stavbe, ki se načrtujejo po 7. členu pravilnika in za požarno manj zahtevne in požarno zahtevne stavbe, ki se načrtujejo po 8. členu istega pravilnika, to je z uporabo drugih ukrepov. Ukrepi po 8. členu pravilnika pomenijo uporabo zadnjega stanja gradbene tehnike, v skladu z ZGO, s projektiranjem po zadnjem stanju gradbene tehnike je treba zagotoviti vsaj enako stopnjo varnosti pred požarom, kot s projektiranjem po tehnični smernici TSG-1-001:2010.

 

9. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov določa, da je revizija obvezna tudi takrat, kadar projektant manj zahtevni objekt projektira v skladu z 2. odstavkom 5. člena in 6. členom istega pravilnika, torej v tistih primerih, ko se pri projektiranju ne uporabljajo pravila evrokodov.

 

Skupno vsem navedenim pravilnikom je to, da se z revidiranjem ne preizkuša samo izpolnjevanje bistvenih zahtev določenih z ZGO, temveč predvsem nivo ali stopnja projektantske rešitve v primerjavi z rešitvijo po posamezni tehnični smernici oziroma v primerjavi z rešitvijo po evrokodih.

 

Z novelo ZGO-1D je tekst prvega odstavka 53. člena bistveno spremenjen in se glasi: "revizija projektne dokumentacije se opravi, če tako zahteva investitor". Kot vidimo je drugi del stavka prvega odstavka 53. člena prvotnega ZGO (iz leta 2002), ki se glasi "in dokumentacijo za katero je tako določeno s posebnimi predpisi", preprosto izpuhtel brez kakršnekoli osnove. Zakonodajalec namreč v končnih določbah ni preklical posameznih določil zgoraj navedenih pravilnikov, kot je to storil pri Pravilniku o javnih natečajih in pri Uredbi o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

 

Da je ugotovljeno neskladje še večje, je ponovno poskrbel zakonodajalec, saj v 27. členu ZGO-1 še vedno najdemo določilo, da mora investitor v primerih, predpisanih s tem zakonom, poskrbeti tudi za revizijo PGD.

 

Glede na navedeno lahko zaključim, da so določila navedenih štirih pravilnikov v zvezi z revizijo projektne dokumentacije ostala v veljavi in jih morata odgovorni vodja projekta in odgovorni vodja revidiranja obvezno upoštevati pri določitvi obsega revidiranja projektne dokumentacije; odločitve investitorja v tem primeru niso relevantne.

 

Glede na navedeno bi se moral 1. odstavek 53. člena glasiti:" revizija projektne dokumentacije se opravi, če tako zahteva investitor in če je tako določeno s posebnimi predpisi."

 

Drugi odstavek prvotnega, nenoveliranega 53. člena (ZGO-1 iz leta 2002) je določal, da če je odgovorni revident en sam, v zvezi s projektno dokumentacijo, ki jo revidira, nastopa tudi kot odgovorni vodja revidiranja.

 

Novela 53. člena ZGO-1D je navedeno določilo črtala; to pomeni, da v primeru nastopanja enega odgovornega revidenta, ta ne postane avtomatično odgovorni vodja revidiranja; tudi v tem primeru velja določilo, da odgovornega vodjo revidiranja imenuje investitor in pri tem lahko imenuje za odgovornega vodjo že imenovanega odgovornega revidenta ali pa tretjega pooblaščenega inženirja ali pooblaščenega arhitekta po načelu zaupanja.

 

Ob zaključku bi želel opozoriti še na nomotehnično neskladje noveliranega 53. člena zakona. V 2. odstavku je določeno, da se z revizijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja preverja …, v 3. odstavku je določeno, da odgovorni vodja projekta in odgovorni vodja revidiranja pregledata projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja … . Z novelo zakona je zakonodajalec v celoti črtal določila 35., 36. in 36.a. člena z obrazložitvijo, da bo vsebina določena s pravilnikom. Sedaj veljavni pravilnik je Pravilnik o projektni dokumentaciji iz leta 2008, ki povzema navedbe določb nenoveliranega zakona, tako se vsi uveljavljeni izrazi uporabljajo naprej, vendar je bilo iz zakonskega teksta izbrisano določilo o projektni dokumentaciji, to je dokumentaciji od idejne zasnove do projekta izvedenih del.

 

Iz povedanega izhaja, da bi se morala v zakonu uporabiti pojmovna in ne imenska določila, kar pomeni, da bi se moralo namesto: "projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja" navesti: "projekt namenjen izdaji gradbenega dovoljenja ali projekt, ki je predpostavka za izdajo gradbenega dovoljenja" in ne: "projekt idejne zasnove" temveč: "projekt, ki vsebuje idejno zasnovo ali idejne rešitve."