Priročniki Publikacije  

Zakon o graditvi objektov

Vasja Kajfež, univ.dipl.prav.

 

Prispevek je nastal na podlagi lastne dolgoletne prakse in tudi na podlagi prakse disciplinskih postopkov, ki jih vodi IZS.

Izdelava in ocenjevanje PID dokumentacije

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) v 90. členu določa, da upravni organ v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja določi sestavo komisije za tehnični pregled; v komisiji morajo biti predstavniki projektnih soglasodajalcev, ki so določili pogoje ali dali soglasje k projektnim rešitvam za gradnjo in predstavnik upravnega organa, ki vodi delo komisije. Le če upravni organ želi, lahko v komisijo imenuje še druge strokovnjake. Iz povedanega sledi, da je udeležba imenovanih strokovnjakov v delu komisije zgolj fakultativna. 2. odstavek 90. člena ZGO-1 namreč določa, da se lahko, če je zaradi tehnične ali druge specifičnosti objekta potrebno, v komisijo imenuje še druge strokovnjake. Enako besedilo lahko zasledimo v predhodnikih ZGO-1, t.j. v 67. členu ZGO (Ur.l. SRS, št. 34/84 in 29/86) ter v ZGO-B (Ur.l. RS št. 59/96); vendar je pri tem potrebno upoštevati dejstvo, da se je na podlagi ZGO PID štel za tehnično dokumentacijo (skupaj s PGD, PZR in PZI), v ZGO-B za projektno dokumentacijo (skupaj z IP, PGD, PZR, PZI, PEL), v ZGO-1-UPB1 (Ur.l. RS št. 102/04) za tehnično dokumentacijo (skupaj z projektom za vzdrževanje in obratovanje objekta in projektom za vpis v uradne evidence), v ZGO1-B (Ur.l. RS št. 126/07) pa za projektno dokumentacijo (skupaj z IZ, IP, PGD, PZI). Tako spreminjanje vrste projektne in tehnične dokumentacije s strani zakonodajalca ima posledice v pristopu imenovanega odgovornega projektanta PID dokumentacije in imenovanega odgovornega vodje PID dokumentacije k izdelavi PID dokumentacije, posledično pa različen pristop k ocenjevanju PID dokumentacije s strani članov komisije za tehnični pregled.

Strokovnjak ni izvedenec

ZGO-1 govori o strokovnjaku in ne morda o izvedencu, kot se to rado uporablja v vsakdanji komunikaciji med projektanti in tudi med predstavniki upravnega organa ter imenovanimi strokovnjaki. Ne glede na to, da se za vodenje postopka komisije za tehnični pregled uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku, je vendarle potrebno imeti pred očmi dejstvo, da je zakon o graditvi objektov do Zakona o splošnem upravnem postopku specialni predpis, katerega določila je potrebno primarno spoštovati. Predvsem je potrebno ločiti, da imenovani izvedenec izdaja strokovna mnenja in stališča, imenovani strokovnjak pa izdaja ugotovitve.

Izbira strokovnjaka

Smisel tehničnega pregleda je ugotovitev stanja po zaključku gradnje. Dolgoletna praksa upravnih organov kaže, da imenovanje strokovnjaka temelji na načelu zaupanja; strokovnjak je lahko pooblaščeni inženir ali izvedenec, ki nastopa v različnih upravnih postopkih, lahko je tudi sodni izvedenec, vendar natančnejših predpostavk zakon in podzakonski predpis ne poznata. Pravzaprav je lahko kdorkoli. Članstvo v poklicni zbornici in s tem status pooblaščenega inženirja oziroma pooblaščenega arhitekta ni pogoj, kar je seveda nerazumno, saj so prav ti usposobljeni za izvajanje storitev na področju graditve objektov in urejanja prostora. Naj spomnim, da je Komisija IZS za sistemske zakone že večkrat predlagala oziroma podala pobudo pripravljavcu zakona (pristojnemu ministrstvu), da kot predpostavko za člana komisije za tehnični pregled vnese pogoj – članstvo v poklicni zbornici, vendar do sedaj brez uspeha. Neodvisno od tega je IZS zato na upravne enote naslovila pismo, s katerim jim je predlagala, da s ciljem dviga kakovosti graditve in urejanja prostora v komisije imenujejo pooblaščene inženirje in arhitekte.

Odgovornost upravnega organa in strokovnjaka

Imenovani strokovnjak stopi v mandatno razmerje do pristojnega upravnega organa na podlagi pogodbe o naročilu (ne na podlagi podjemne pogodbe). Za uspeh njegove storitve je odgovoren naročnik (upravni organ), bistvo pogodbe pa je strokovnost strokovnjaka-mandatarja; slednji je odgovoren za strokovnost in pravilnost svojih ugotovitev, v tem primeru gre za osebno odgovornost strokovnjaka do naročnika, kar pomeni, da so za strokovnjake lahko imenovane le fizične osebe in ne tudi pravni subjekti, ki se deklarirajo kot strokovnjaki in na seje komisije pošiljajo svoje predstavnike.

Kolizija interesov

Razumljivo je, da morajo biti člani komisije neodvisni strokovnjaki, ki ne smejo biti povezani z udeleženci pri graditvi objektov; 18. člen ZGO-1 določa, da so pristojni organi pri graditvi objektov in vsi udeleženci pri graditvi objektov, vsak zase in v okviru pravic in dolžnosti, ki jih določa ta zakon, dolžni zagotavljati, da bodo objekti ter njihovi posamezni delu zanesljivi, skladni s prostorskimi akti in evidentirani. Če temu ni tako, govorimo o koliziji interesov.

Cilj tehničnega pregleda

95. člen ZGO-1 določa, da se s tehničnim pregledom med drugim mora ugotoviti ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem in ali je PID izdelan v skladu s predpisi. 2. odstavek istega člena določa, da se šteje, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, če je mogoče na podlagi PID ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve.

Potrebno je poudariti, da je bilo določilo – ali je projekt izvedenih del izdelan v skladu s predpisi, vneseno v tekst zakona šele z novelo ZGO1-B, predhodno je zakon vseboval določilo – ali je navodilo za vzdrževanje in obratovanje objekta izdelano v skladu z določbami zakona. Navedena sprememba vpliva na vsebino Pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS, št. 55/2008), pred sprejemom novele ZGO1-B pa je veljal Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur.l. RS št. 66/2004). V obeh primerih je zakonska domneva iz 2. odstavka 95. člena ZGO-1 ostala nespremenjena. Navedeno ima pomen za delo komisije za tehnični pregled.

Potek dela komisije za tehnični pregled

Določilo 95. člena ZGO-1 je potrebno razumeti tako, da se na tehničnem pregledu najprej ugotavlja – ali je PID izdelan v skladu s predpisi in nato – ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem. Osnovo za navedeno razmišljanje najdemo v 2. odstavku istega člena, to je pri zakonski domnevi, ki določa, "da se šteje, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, če je mogoče na podlagi PID ugotoviti …". Predpisa na podlagi katerih sloni PID sta ZGO-1 in Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS, št. 55/2008); pooblaščeni inženirji pa so pri izdelavi PID dokumentacije vezani tudi na določila Navodil o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije IZS iz aprila 2011 s spremembami in dopolnitvami iz junija 2011 in decembra 2011

PID: Načrt ali prikaz ali dokumentacija?

Pri tem bi opozoril na bistveno razliko razumevanja PID dokumentacije po določilih ZGO1-B od razumevanja po določilih ZGO-1-UPB1; 6. odstavek 35. člena ZGO1-B določa, da je projekt izvedenih del projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh morebitnih odstopanj izvedenih del od PGD in PZI, v tem primeru se PID šteje za projektno dokumentacijo; prej veljavni 39. člen ZGO-1-UPB1 pa je v 39. členu določal, da je projekt izvedenih del projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh izvedenih del in morebitnih sprememb v vseh delih projekta za izvedbo, ki so nastale med gradnjo, v tem primeru se je PID štel za tehnično dokumentacijo. Projektant je podal prikaz izvedenih del, torej takrat se ni govorilo o načrtovanju, temveč o prikazu, ki pa je bil narejen v obliki načrta, kot je to zahteval takrat veljavni Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji.

V tej zvezi ne morem mimo ugotovitve, da je ZGO1-D črtal določila 35., 36., 36.a in 40. člena ZGO; ker se sedaj, sedem mesecev po začetku veljavnosti določil ZGO1-D, ko zakonodajalec še ni sprejel novega pravilnika o projektni dokumentaciji, ki bi vseboval tudi vsebino črtanih zakonskih določil, v praksi lahko opremo le na določila Pravilnika o projektni dokumentaciji, ki pa v zvezi z opisom vsebine posamezne projektne dokumentacije ne sledi v celoti določilom izbrisanega zakonskega teksta. Edino trenutno veljavno določilo v zvezi s PID dokumentacijo je le določilo 2. člena omenjenega pravilnika, ki določa, da je projekt izvedenih del dokumentacija, katere namen je pridobitev uporabnega dovoljenja.

Namembnost PID

To lahko razumemo tako, da je dokumentacija v prvi vrsti namenjena za predpostavko upravnemu organu pri odločanju o izdaji uporabnega dovoljenja in ne kot dokumentacija, ki je namenjena investitorju oziroma nadaljnjemu koristniku izvedenega objekta.

Drugačno stališče od navedenega pa je razvidno iz točke 2.7.5 Navodil IZS o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije, kjer 1. odstavek določa, da je bistveni namen PID po končani gradnji in ob začetku uporabe izdelana dokumentacija, ki odraža dejansko stanje objekta.

 

Kaj izkazuje praksa?

Predlogi za spremembo predpisov
Praksa kaže, da ni nujno, da izdelana PID dokumentacija, ki je predložena v upravnem postopku, kaže na dejansko stanje izvedenega objekta; za investitorja oziroma nadaljnjega uporabnika je pomembno, da je ta dokumentacija usklajena z ugotovitvami posameznega člana komisije za tehnični pregled.

 

Uporabno dovoljenje naj temelji na ugotovitvah posameznega člana komisije za tehnični pregled. Neupoštevanje posameznih ugotovitev strokovnjakov in razlogi za to, morajo biti zapisniško ugotovljeni, ali pisno sporočeni z ustrezno obrazložitvijo. Praksa iz posameznih primerov kaže, da upravni organ oziroma v njegovem imenu predsednik komisije za tehnični pregled, ki je istočasno tudi zastopnik odredbodajalca, po lastnem prepričanju in znanju upošteva ali ne upošteva oziroma le delno upošteva ugotovitve posameznega člana komisije za tehnični pregled, kar ima lahko neugodne zakonske posledice za investitorja in druge koristnike izvedenega objekta. Zaradi navedene prakse je potrebno, da zakonodajalec v spremembah in dopolnitvah ZGO-1 natančneje določi tehnični del postopka za pridobitev uporabnega dovoljenja.

Člani komisije za tehnični pregled običajno, na podlagi elaborata o mehanski odpornosti in stabilnosti, pregledajo dejansko stanje izvedene gradnje in grajajo morebitne napake izvedenih del, pri projektni dokumentaciji (PID) pa ugotavljajo nepravilnosti in pomanjkljivosti zunanjih sestavin projektne dokumentacije (kontrola ali projekt vsebuje vse predpisane sestavine, ali je projektna dokumentacija pravilno opremljena, podpisana in žigosana, ali je podpisnik pooblaščeni inženir oziroma pooblaščeni arhitekt), zelo redko pa analizirajo vsebino tako izdelane projektne dokumentacije, zlasti gre pri tem za preizkus izjave odgovornega vodje projekta izvedenih del ali preizkus izjave odgovornega vodje projekta PGD v elaboratu o mehanski odpornosti in stabilnosti, nezadostno je zgolj prepričanje, da posamezni pooblaščeni inženir oziroma pooblaščeni arhitekt s podpisom in potrditvijo certifikata nosi odgovornost za svojo trditev; vsebino navedb certifikata je potrebno proučiti.

Za PID dokumentacijo je pomembno, da odgovorni projektant v PID dokumentaciji navede oziroma prikaže vsa odstopanja izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, še pomembnejše pa je zbirno projektno poročilo odgovornega vodje projekta PID dokumentacije, katerega vsebina je opis skladnosti gradnje s PGD in izdanim gradbenim dovoljenjem, posebej pa še utemeljitev skladnosti gradnje, kar je v praksi izdelave projektne dokumentacije precej redek pojav.

Predvsem pa morata odgovorni projektant PID dokumentacije in imenovani strokovnjak poleg PZI dokumentacije pregledati tudi vsebino gradbenega dnevnika po zaključku gradnje. Predpostavka o pomembnosti gradbenega dnevnika je določilo zakonske domneve po 2. odstavku 83. člena ZGO-1, ki določa, da se šteje, da je izvajalec opravil vse potrebno, da se po končani gradnji izdela PID, če so v gradbenem dnevniku dokumentirane vse spremembe oziroma dopolnitve projekta za izvedbo, nastale med gradnjo in sta takšne spremembe in dopolnitve sproti potrjevala odgovorni nadzornik in odgovorni projektant PZI (ne odgovorni vodja projekta PGD dokumentacije). V praksi obstajajo primeri, ko investitor na tehničnem pregledu sploh ni predložil gradbenega dnevnika, komisija in upravna enota pa sta to predpostavko spregledala.

Vse zgoraj navedeno je sestavni del ugotovitve, ali je projekt izvedenih del izdelan v skladu s predpisi. Izostanek zakonske ali podzakonsko določene predpostavke pri izdelavi PID pomeni bistveno pomanjkljivost pri ugotovitvi ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem.