Priročniki Publikacije  

Predsednik Komisije za sistemske zakone

Ivan Leban

 

Inženirska zbornica Slovenije aktivno sodeluje pri delu skupine Odgovorno do prostora!. Tako smo se v okviru te skupine takoj odzvali na sprejeto Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki je stopila v veljavo 8. marca 2013. Javnosti, medijem in politiki smo poslali naš protest proti sprejemanju takšnih, strokovno škodljivih uredb. Naši argumenti tokrat niso bili preslišani in so jih mediji korektno prenesli širši javnosti. Na dopis Odgovorno do prostora! so svoje poslušalce in gledalce opozorili na različnih radijskih in televizijskih postajah na osnovi novice, ki so jo objavili STA in v nekateri dnevni časopisi. Navkljub začetnem zatrjevanju, da uredba ni škodljiva, jo je Vlada že 18. marca 2013 popravila. Žal le iz razloga nasprotovanja občin, ker je s sprejemom uredbe posegla v njihovo pristojnost, medtem ko jih opozorila o škodljivosti določil uredbe na umeščanje objektov v prostor, varnost uporabe objektov in evidentiranost objektov niso prav nič ganila.

 

Vlada RS je sprejem uredbe utemeljila s populističnim zmanjševanjem birokratskih ovir. Državljanom bo prihranila stroške, ker jim ne bo treba naročiti in plačati izdelave projektne dokumentacije, in čas, ker jim ne bo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja oziroma ga bodo lahko pridobili 15 dni prej. Ko da je v življenju najbolj pomembno edino to! Kaj pa varnost pred porušitvijo, pa varnost v fazi uporabe? Torej naša varnost, ki jo predstavljajo bistvene zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri vsakem objektu, ki jih je predpisala Evropa v svoji direktivi, ki jo mora Slovenija spoštovati. Kot da pri pripravi uredbe ni sodeloval vsaj en inženir, ki bi ministra za infrastrukturo in prostor opozoril na to, da so se med prej zahtevnimi in sedaj manj zahtevnimi objekti ter prej manj zahtevnimi in sedaj nezahtevnimi objekti ter prej nezahtevnimi in sedaj enostavnimi objekti naenkrat znašli tudi objekti, ki tja po zdravi inženirski pameti nikakor ne sodijo!

 

V oči bodejo izjemne poenostavitve pri kmetijskih objektih, pa pri priključkih na infrastrukturo, saj njihova umestitev med enostavne objekte brez omejitve dolžin in kapacitete pomeni, da bo v bodoče na primer novo kanalizacijo in nov vodovod za industrijski obrat ali pa električno omrežje srednje napetosti dolžine več kilometrov mogoče graditi brez projektne dokumentacije in brez gradbenega dovoljenja. Poglejmo še nevaren primer prej zahtevnega objekta, ki je postal manj zahteven.

 

Nemška regulativa, na katero se tako radi sklicujemo, postavlja mejo zahtevnih stavb na 2.000 m² površine in 13 m višine. Poleg tega so za uvrstitev objekta med zahtevne v Nemčiji pomembna tudi še druga določila, vezana na število oseb, ki stavbo uporabljajo oziroma se zadržujejo v njej. Naša nova uredba postavlja mejo zahtevnih stavb na drznih 4.000 m² površine in 25 m višine, torej na še enkrat več, pri čemer je število oseb v njej irelevantno in to navkljub določbi v zakonu o graditvi objektov, ki jasno določa, da je eden od kriterijev zahtevnosti prav število oseb. Navedeno pomeni, da je z novo uredbo osem-etažna stolpnica postala manj zahteven objekt. Izpostavljamo mehansko odpornost in stabilnost, požarno varnost in varnost in zdravje pri uporabi. Ker so bile obvezne revizije zahtevnih objektov z novelo zakona o graditvi objektov poleti lani odpravljene, bi na prvo žogo lahko pomislili, da tokratna sprememba sploh nima nobenega vpliva, z izjemo dejstva, da morajo pogojedajalci in soglasodajalci podati svoje pogoje in soglasja v nekoliko krajših rokih, zaradi česar lahko dobijo investitorji 15 dni prej gradbeno dovoljenje. Ne smemo pa pozabiti na to, da lahko po zakonu po novem osem-etažno stolpnico projektirajo tudi pooblaščeni inženirji s pooblastilom za projektiranje manj zahtevnih objektov, torej dvema oziroma tremi leti delovnih izkušenj manj in da lahko njeno gradnjo vodijo ter nadzorujejo inženirji, ki sploh niso vpisani v imenik IZS. To pomeni da niso člani IZS in da v primeru strokovnih napak niso podvrženi disciplinskemu postopku, v katerem lahko svoje pooblastilo tudi izgubijo. Izkušnje kažejo, da so prizadevanja teh inženirjev za dobro izvedbo posla v povprečju nižja, kot prizadevanja inženirjev, vpisanih v imenik IZS, saj se slednji v povprečju še kako dobro zavedajo, da odvzem pooblastila pomeni začasno nezmožnost (od 6 mesecev do 5 let) za samostojno opravljanje dela.

 

Velja dodati še to, da se je s sprejemom te novele vplivalo tudi na povezano regulativo, ki se s svojimi rešitvami sklicuje na zahtevne objekte po zakonu o graditvi objektov, kot na primer Tehnična smernica za varstvo pred strelo in Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti.

 

In vse te spremembe za pridobljenih borih 15 ali 30 dni in stroške izdelave projektne dokumentacije, ki jo je v teh kriznih časih mogoče dobiti za desetino običajne cene! In prav to naj bi po obrazložitvi vlade ob sprejemu uredbe spodbudilo investitorje, da se odločijo za gradnjo, kar naj bi ponovno zagnalo naš celotni gradbeni sektor. Gradnja lop, nadstreškov, letnih kuhinj, skednjev? Če bomo želeli graditi hiše in stolpnice, pa bo poleg varnih služb potrebna še trenutno odsotna podpora bank v obliki kreditiranja občanov in podjetij.

 

Spremembe bi morala vlada iskati v samem postopku pridobivanja soglasij in dovoljenj, tudi v povezavi z okoljem, kjer so še velike rezerve, a se vanje nikoli ne zagrize, in ne na račun varnosti državljanov in urejenosti prostora kot trajne dobrine. Zanima nas, zakaj vlada RS ni raje implementirala predloga skupine Odgovorno do prostora! za optimizacijo postopka pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja, ki ga je minister za infrastrukturo in prostor prejel maja lani? Zato zahtevamo, da nova vlada uredbo odpravi in ob sodelovanju stroke pripravi novo.