Priročniki Publikacije  

Geodezija

 

Marijana Vugrin, univ.dipl.inž.geod.

Članica MSGeo

 

 

Evidenca zemljiškega katastra je poleg podatkov o lokaciji lastnine v prostoru, kar je podajala z lego in obliko zemljiških parcel, vedno bila tudi nosilec podatkov o lastnostih teh parcel. Poglavitna podatka o lastnosti parcele sta površina parcele in raba parcele – za kaj se zemljišče uporablja. Podatka o uporabi in površini sta bila osnova za izračun različnih dajatev povezanih z zemljišči ali kriterija pri pridobivanju določenih pravic s področja zaščite ali sociale.

 

Raba zemljišč je bila, v obliki kot jo poznamo danes, definirana z Zakonom o zemljiškem katastru (Ur. l. SRS št. 16/1974) in podzakonskimi akti tega zakona. Definirane so bile štiri skupine vrst rabe. Zemljišča s kmetijsko in gozdno rabo so se uvrščala v skupino katastrske kulture, zemljišča, ki so bila povezana z grajenimi strukturami so se uvrščala v skupino zemljišča pod gradbenimi objekti, zelene površine znotraj urbanih sredin in pokopališča so se uvrščala v zelene površine in vodna in neplodna zemljišča v skupino nerodovitna zemljišča. Zemljišča iz skupine katastrskih kultur, z definirano rabo in razredom, so predstavljala skupaj s površino tudi osnovo za izračun katastrskega dohodka.

 

Že pred sprejetjem Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot – ZENDMPE (Ur. l. RS št. 52/2000) je bila opravljena analiza podatkov o vrstah rabe, ki jo lahko na kratko povzamemo v naslednje ugotovitve, da podatki o vrstah rabe niso ažurno vodeni, da je uporaba podatkov o vrstah rabe relativni majhna, da je izračun katastrskega dohodka iz razpoložljivih podatkov popačen in da ni dosežena usklajenost med atributnimi in grafičnimi podatki. Zato je že ZENDMP predvideval ukinitev podatka o vrsti rabe. To odločitev je bila kasneje tudi vnesena v Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Ur. l. RS št. 47/2006). Podatek o vrsti rabe zemljišča, bi se po določilih tega zakona, moral prenehati voditi z aprilom 2011.

 

Ker je bil podatek o katastrskih kulturah in razredih osnova za izračun katastrskega dohodka in nova metodologija izračuna le tega kljub sprejeti zakonski podlagi (Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka – ZUKD-1 (Ur. l. RS št. 9/2011) ni bila dokončno izdelana, je prišlo do podaljšanja obdobja vodenja podatkov o vrstah rabe v evidenci zemljiškega katastra do 30. junija 2013.

 

V tem trenutku je zaradi nezadovoljstva zavezancev za katastrski dohodek v sprejemanju novela Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki lahko datum za prenehanje vodenja podatkov preloži za nekaj mesecev. Vendar je vseeno prav, da vemo, kaj nas še v letošnjem letu čaka.

 

"Izbris" podatkov o vrstah rabe iz zemljiškega katastra bo, vendar ne čez noč, ampak se bo izvajal postopoma. Ob izvajanju geodetskih storitev naj bi prišlo do izbrisa podatkov o vrstah rabe in razredih. Končni cilj je, da bi se v zemljiškem katastru v grafiki in atributih vodili samo podatki o parcelnih mejah in prisotnosti zemljišča pod stavbo na parceli.

 

Kot atributni podatek se bo na parcelo vezal tudi podatek o dejanski rabi in boniteti, ki se bo pridobival na podlagi grafičnih presekov s slojem dejanske rabe in slojem bonitet in ga bo pod določenimi pogoji (korekcijski faktorji) po vsaki spremembi na parceli določala Geodetska uprava. Ti atributni podatki o dejanski rabi in boniteti pa so osnova za izračun katastrskega dohodka po novi metodologiji.

 

Posledica izračuna katastrskega dohodka na podlagi podatka o dejanski rabi je tudi vodenje podrobnejše dejanske rabe v zemljiškem katastru za parcele, kjer se nahajajo trajni nasadi (hmeljišče, vinograd, oljčnik, gozdna plantaža, trajne rastline na njivskih površinah, matičnjak, intenzivni sadovnjak in ostali trajni nasadi).

 

Predvidoma po 30. juniju, bodo morala geodetska podjetja, po opravljeni geodetski storitvi pripraviti podatke tako, da se v prenosnih datotekah in tistih delih elaborata, ki bodo izkazovali novo stanje, ne bodo več prikazovali podatki o vrstah rabe zemljišč.

 

V primeru, da se na parcelah, ki jih bomo obravnavali v postopku, ne nahajajo zemljišča pod stavbo ali vrste rabe, ki so v preteklosti predstavljale zemljišče pod stavbo (stanovanjska stavba, poslovna stavba, gospodarsko poslopje, garaža, funkcionalni objekt, spomenik, porušen objekt, stavbišče, stavba in stanovanjska stavba – stavbišče), bo v atributnem delu po spremembi podano samo, da je parcela zemljišče in v grafičnem delu bodo vidne samo parcelne meje.

 

V primeru, da se na parcelah, ki jih bomo obravnavali v postopku, nahajajo zemljišča pod stavbo in vrste rabe, ki so v preteklosti predstavljale zemljišče pod stavbo, bodo v atributnem delu podani podatki za zemljišče, zemljišče pod stavbo (ZPS) in zemljišče pod stavbo pred letom 2006 (ZPS1) in v grafiki bodo podane poleg parcelnih mej, še meje ZPS in ZPS1.

 

V okviru geodetskih postopkov, se bodo lahko vrste rabe, ki so v preteklosti predstavljale zemljišče pod stavbo določile kot ZPS1, če stavba v naravi res obstaja in je evidentirana v zemljiškem katastru v atributnem in grafičnem delu ter evidentirana tudi v katastru stavb in če je po obliki in površini evidentirana vrsta rabe identična stanju v naravi (strokovna ocena geodeta).