Priročniki Publikacije  

Projektna dokumentacija in dovoljevanje

 

Frančišek Pečovnik univ.dipl.inž.str.

Član UO MST

 

 

Pri vodenju upravnih postopkov, pri investitorjih in tudi na projektantskem nivoju se še tu in tam porajajo različna razmišljanja, kaj pravzaprav so tehnološki načrti, kako naj se jih obravnava in upošteva v investicijskem procesu načrtovanja in izgradnje objektov, ali so sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja itd? Izhodišče za obravnavo in zbistritev navedenih razmišljanj so lahko le določila v veljavni področni zakonodaji, pa kakršnakoli že je.

 

 

DEFINICIJE V VELJAVNI PODROČNI ZAKONODAJI

 

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (v nadaljevanju Uredba) opredeljuje pojma investicijski projekt – (2.čl./21.tč.) in investicijski stroški – (2.čl./22.tč.). Slednji morajo zajemati vse stroške: za predhodne raziskave in študije, pridobivanje dokumentacije, soglasij in dovoljenj, zemljišč, pripravljalna in zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nabavo in namestitev (tehnološke) opreme in naprav, svetovanje in nadzor izvedbe - pa tudi za obratna sredstva, če so potrebna (v primeru, da gre za proizvodni investicijski projekt).

 

V ta namen mora investitor obvezno izdelati investicijsko dokumentacijo, kakršna je predpisana po 10. členu Uredbe. Toda že v Dokumentu identifikacije investicijskega projekta se zahteva opise tehničnih, tehnoloških ali drugih prvin ki so podlaga za nadaljnje odločanje. Čim večji so ocenjeni investicijski stroški, tem obsežnejša in podrobnejša investicijska dokumentacija po Uredbi – (4.čl.), se zahteva. Tako se npr. v Predinvesticijski zasnovi (pri vrednosti inv. proj. nad 2.500.000 EUR) med drugim zahteva:

 

• tehnično-tehnološke raziskave in študije ter načrte z izbiro in pregledom potrebne opreme,
• idejne gradbene in druge rešitve …

 

Zakon o graditvi objektov (ZGO) ne uporablja pojma investicijski projekt ampak pojme, ki so na novo opredeljeni v ZGO-1D in sicer:

 

• objekt – (2.čl./(1).odst./1.tč.) je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;
• stavba – (2.čl./(1).odst.1.1.tč.) je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;
• tehnološke naprave – (2.čl./?(1).odst./ 1.1.6.tč.) so tiste naprave, ki so namenjene delovanju samega objekta oziroma vzdrževanju ustreznega stanja objekta.
• projektna dokumentacija – (2.čl./(1).odst./ 5.2.tč.) je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del.
• in še: 35.čl./(3) odst.: Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, predpiše vsebino in obliko projektne dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki pridejo v poštev za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njihove uporabe, raven obdelave in glede na vrsto gradnje.

 

 

ALI SO NAČRTI TEHNOLOGIJE SESTAVNI DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENA?

 

Že priprava celotne investicijske dokumentacije po Uredbi ima za cilj proučiti, opredeliti in utemeljiti namen ter smiselnost projektiranja in izgradnje investicijskega projekta pa naj gre za stavbe (stanovanjske, poslovne, trgovske, splošnega družbenega pomena, industrijske -), inženirske objekte ali objekte državnega pomena. Kadar pa gre za investicijske projekte, v katerih se odvija nek tehnološki (proizvodni) proces, je najprej potrebno skrbno načrtovati tehnološki proces z vsemi vhodi (surovinami, materiali, postroji, inštalacijami, delavci, energijo,…) in izhodi (produkti dela, odpadki, ostali posredni učinki.) ter logistiko. Tehnološki del investicijskega projekta je v takem primeru temelj za vse ostale izvedbene načrte, na osnovi katerih se tudi končno oblikuje celotna arhitektura in konstrukcija objekta z vsemi inštalacijami, tehnološko opremo, potrebnimi gradbenimi materiali, določitvijo prostorskih zahtev s prilagoditvami umestitve celotnega objekta v prostor. Po določilih Uredbe je vsekakor treba enako skrbno investicijsko obdelati tehnološki del investicijskega projekta, kot samo stavbo.

 

Po ZGO pa je to "objekt", ki je izbran na podlagi investicijske dokumentacije in se zanj izdela predpisano projektno dokumentacijo, na podlagi katere se ga zgradi in da v uporabo. Če gre torej za objekt, v katerem se odvija nek tehnološki (proizvodni) proces, je treba zanj izdelati vse predpisane načrte za samo stavbo in vse predpisane tehnološke načrte. Vsi pa morajo biti izdelani tako, da objekt zagotavlja bistvene zahteve (ZGO/9.čl.). Po določbah področne zakonodaje so zato tehnološki načrti vsekakor sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

Nekoliko neobičajen primer, ki pa zato bolj nazorno zbistri razmišljanja. Če bi npr. danes gradili farmo za vzrejo pujsov v Ihanu, prav gotovo ne bi bilo za pridobitev gradbenega dovoljenja odločilno le, da bi bile stavbe (svinjaki) zgrajene tako, da bi bilo zagotovljeno izpolnjevanje bistvenih zahtev ampak tudi in predvsem postopek (tehnologija) vzreje pujsov in vplivi take vzreje na okolje. Tehnologijo (postopek) take vzreje pa lahko izdelajo le pooblaščeni univ.dipl.inž. zootehnologije, (ki jih v Sloveniji izšolajo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za zootehnologijo).

 

 

KAJ SO NAČRTI TEHNOLOGIJE (DELOVNEGA PROCESA)

 

Nekoliko zaskrbljujoče je, da se v projektantskih krogih takšna vprašanja še pojavljajo. Za vsak "objekt", v katerem se izvaja proizvodni proces (npr. objekt kemične, metalurške, lesarske, tekstilne … industrije, številne nestanovanjske stavbe itd.) so potrebni celoviti načrti za arhitekturo, konstrukcijo, strojne ter elektro-inštalacije za samo stavbo in celoviti načrti za tehnološki (proizvodni) proces. Izdelava tehnoloških načrtov pa je izrazito interdisciplinarna naloga, v kateri morajo sodelovati projektanti iz najrazličnejših tehnoloških področij. Njihov nabor je odvisen od vrste tehnološkega (proizvodnega) procesa, ki se izvaja v konkretnem objektu in v glavnem obsegajo popoln prikaz: delovnega procesa, strojnih in elektropostrojev, energetskih, upravljalnih, regulirnih, nadzornih, signalnih in varnostnih sistemov za proizvodne linije z vsemi pripadajočimi tehničnimi podatki o lastnostih, zmogljivostih, funkcionalnih razporeditvah, obremenitvah, merah vgradnje, navodila za obratovanje vključno z laboratoriji, kadar so ti potrebni itd. Tako načrte stavb kot tehnološke načrte pa izdelujejo strokovnjaki specializiranih strokovnih področij, ki morajo imeti potrebna specifična znanja in pooblastila. Zato je načrtovanje takih objektov lahko učinkovito in gospodarno le, če so stroke, še posebej pa njihovi strokovnjaki, korektno zastopane v projektantskem timu, ki deluje interdisciplinarno. Vodilno vlogo mora imeti stroka, ki glede na namen objekta prevladuje.

 

 

KDO VSE LAHKO IZDELUJE TEHNOLOŠKE NAČRTE?

 

Na kratko: tisti ki to zna in ki ima pooblastilo za to. V letu 2006 je med matičnimi sekcijami IZS potekala dokaj pestra razprava, ki je bila kar preveč usmerjena v to, katera matična sekcija jih lahko izdeluje, veliko premalo pa o tem, da morajo pri izdelavi tehnoloških načrtov za konkretni objekt sodelovati tehnologi vseh potrebnih strokovnih področij in o tem, ali imamo v projektantskih vrstah na voljo dovolj pooblaščenih tehnologov, vsaj za projektiranje pričakovanih aktualnih objektov. Žal jih nimamo, si pa pogosto domišljamo, da jih imamo. Za marsikatere pričakovane objekte nimamo niti po enega. Vsaka stroka bi namreč morala skrbeti za pooblaščene projektante tehnologe za svoja strokovna področja in pri tem ni ravno pomembno, v katero matično sekcijo so posamezniki včlanjeni. Odkar so propadla številna proizvodna podjetja, ki so zaposlovala odlične tehnologe, so tehnološka področja skrajno obubožana in to ravno v času, ko država vedno bolj kriči, da je treba uvajati nove proizvodne tehnologije. Ob tem se zastavljajo zelo resna vprašanja: Ali bomo v prihodnje še zmogli zagotoviti lasten tehnološki razvoj? Ali bomo odslej posegali le še po tujih tehnologijah? Ali pa se bomo raje kar prepuščali "tujim strateškim partnerjem", da nam gospodarijo?

 

Živimo v času, ko se je zares treba skrbno zamisliti, kaj naše projektantske stroke v današnjem času na področju tehnološkega projektiranja realno sploh še nudijo in kaj se da storiti, da bi stanje izboljšali?

 

 

ZA ZAKLJUČEK

 

Na nivoju projektantov bi razlik v dojemanju in obravnavi tehnoloških načrtov pravzaprav ne smelo biti, ker je vsak ozaveščen in odgovoren projektant dolžan skrbno brati področno zakonodajo in slediti njenim spremembam, ker je to obvezen del njegovega delovanja in si na podlagi tega pridobiti potrebo vedenje o njej. Projektanti, ki to vedenje imajo, pa bodo lahko razmeroma realno ocenili ali so navedbe v članku korektne in ali so zgolj osebno mnenje avtorja.