Priročniki Publikacije  

Primer dobre prakse javnega naročanja

 

Borut Skornšek, dipl.inž.grad.

Član MSG

 

 

PROJEKT IN NALOGA

 

Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik se je v preteklih letih, v skladu s svojim načrtom poslovanja, soočal s številnimi zahtevnimi in pomembnimi investicijami. Ena od njih je tudi zamenjava obstoječe transformatorske postaje (TP) ter izvedba povezovalnega hodnika med glavnim objektom in objektom terapije ter ureditev dodanih prostorov v objektu terapije. V okviru izvedbe javnega naročila smo kot svetovalno podjetje dobili zahtevno nalogo izvedbe javnega razpisa za oddajo naročila tako, da bo mogoče dela (načrtovanje in izvedba) izvesti v skladu z vnaprej postavljenimi in opredeljenimi cilji, med katerimi je tudi končna vrednost naročila.

 

 

DOKUMENTACIJA

 

Za namenom čim natančnejše ocene stroškov investicije je investitor v letu 2011 najprej naročil idejni projekt (IDP). V skladu z osnovnimi pravili vodenja projektov je IDP minimalni potreben nivo za pravilno oceno investicije. IDP je bil izdelan na podlagi obširne projektne naloge (PN), ki smo jo pripravili skupaj z naročnikom. PN je bila usklajena s potrebami in zahtevami naročnika, zakonodajo, pravilniki, ki podrobneje urejajo delovanje področja naročnika in izkušnjami iz vseh, že zaključenih investicij. Na osnovi IDP ter popisov in specifikacij, pripravljenih na osnovi PN in IDP, sta bila določena vrednost predvidene investicije ter pripravljen dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP).

 

 

ZAKONODAJNI OKVIR

 

Izvedbo javnih naročil ureja Zakon o javnem naročanju – v času izvedbe je bil to ZJN-2C. Le ta je sodelujočim predstavljal okvir in osnovne omejitve. Druge omejitve je predstavljal Zakon o graditvi objektov – v času priprave razpisa je bil v veljavi ZGO-1D. Ostala zakonodaja in predpisi so bili ali eksplicitno navedeni v PN ali pa jih je ponudnik dolžan upoštevati že pri izvajanju svojih poslovnih aktivnosti in za potrebe tega prispevka navedba ostalih takšnih predpisov ni pomembna.

 

 

NALOGA IN CILJI

 

Z analizo dostopnih podatkov podobnih primerov JN smo prišli do spoznanja, da je dela, oddana na podlagi "Design and Build" pogosto prevzel izvajalec, ki je sodelujočim projektantom lahko narekoval rešitve, ki niso bile vedno v korist končnega naročnika. Gradbena podjetja po pravilu naše prakse nastopajo tudi kot inženiringi, kar lahko vodi v nasprotje interesov. Interes gradbenih podjetij je pogosto predvsem finančne narave in se ne odraža vedno v pridobitvi pozitivnih referenc, ampak v zadnjih letih predstavlja pridobitev naročila le potrebo po pridobitvi in izvedbi posla "za vsako ceno". Zavedajoč se dejstva, da gre za organizacijo gradbenega projekta ter specifičnih tržnih razmer – tako splošnih, kot posebej še dodatno zaostrenih razmer znotraj gradbene panoge – smo želeli pripraviti javni razpis za oddajo in izvedbo del tako, da bi ob izpolnjevanju zahtev zakonodajnih okvirov dosegli še naslednje cilje:

 

• izvesti razpis tako, da se izbranega izvajalca v največji možni meri zaveže izpolniti zahteve in pričakovanja naročnika,
• preprečiti morebitne manipulacije pri iskanju projektnih rešitev in izdelavi projektne dokumentacije,
• pridobiti ponudbo v okviru ocenjene vrednosti investicije in na način, ki ne omogoča naknadnih zahtevkov izvajalcev,
• pridobiti ponudbo tako, da se izloči neprimerne ponudnike in prepreči dolgotrajne postopke pritožb in revizij.

 

 

IMPLEMENTACIJA

 

Ob pregledu zakonodaje smo ugotovili, da ZJN-2C omogoča določanje različnih kriterijev za izbiro najboljšega ponudnika in da kriterij ni nujno najnižja cena. Pogoj za določanje drugačnih kriterijev je, da lahko vsak ponudnik kadarkoli z uporabo predpisane metodologije preveri točkovanje in končni rezultat izbire, še vedno pa je cena s pomembnim deležem upoštevana pri izbiri. Tako smo določili kriterije, uteži in ustrezno formulo za izračun rezultata, kot je razvidno iz razpredelnice v Tabeli 1.

 

Za uspešno izvedbo naročila izvedbe gradbenih storitev z izdelavo projektne dokumentacije je bilo potrebno izbrati primerno pogodbeno (obligacijsko) podlago. Glede na zastarelost in nedorečenost Posebnih gradbenih uzanc (sprejete in veljavne od 1. aprila 1977) smo se odločili za uporabo pravil in določil FIDIC-rumena knjiga (FIDIC-RK)  – Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev, za elektrotehnično in strojno obratno opremo. K odločitvi nas je vodilo dejstvo, da navedena podlaga natančno določa pravila in obseg obveznosti pogodbenih strank, da so navedena pravila v praksi preizkušena in se uporabljajo v širšem krogu institucionalnih investitorjev, določila Pogodbe je možno z ustreznimi Posebnimi pogoji pogodbe uskladiti z veljavno zakonodajo (OZ, ZGO,….), hkrati pa FIDIC s svojimi Pogodbami enakopravno in pravično obravnava pogodbene stranke. Argument proti je bilo mnenje, da razmeroma enostaven projekt ne upravičuje uporabe pravil, ki so pisana za zahtevnejše projekte, in bi bilo mogoče uporabiti tudi FIDIC-ova kratka določila gradbene pogodbe (KDGP). Po dokaj obsežni primerjavi obeh podlag smo se odločili kot navedeno, saj je vrednost investicije dovolj visoka, da se želi izločiti vsa tveganja, ki jih je bilo v času priprave razpisa mogoče predvideti, investicija pa je poleg gradnje obsegala tudi dobavo in vgradnjo nekaterih elementov opreme. To pa v največji meri omogoča ravno izbrana podlaga.

 

Na osnovi zahtev projekta ter pravil in postopkov FIDIC smo v postopku izvedbe javnega naročila pripravili poleg splošnih še naslednje dokumente:

 

• PONUDBENO PISMO IN DODATEK – izpolni ponudnik v fazi oddaje ponudbe,
• POSEBNE POGOJE POGODBE – priloga javnemu razpisu, opredeljuje odmike od določil FIDIC in uskladi besedilo z lokalno zakonodajo,
• OBRAZEC PISMA O SPREJEMU PONUDBE – dopis, s katerim Investitor izbranega Ponudnika obvešča o njegovi izbiri in do sklenitve Pogodbenega sporazuma (28 dni) nadomešča Pogodbo,
• POGODBENI SPORAZUM – formalizira in povzema vse dogovore in pogoje; je nad ostalimi dokumenti, zato omogoča prilagoditve v skladu z bistvenimi elementi javnega razpisa.

 

 

NADZOR NAD IZVEDBO NAROČILA

 

Za učinkovito izvedbo in dokončanje razpisa je bilo potrebno urediti in zagotoviti ustrezen nadzor nad izvedbo naročila. Tako v fazi projektiranja kot tudi v fazi izvedbe del FIDIC uvaja termin "inženirja", ki pa ni povsem v skladu z veljavnim ZGO. Medtem ko je vloga "inženirja", kot nadzornika v fazi izvedbe, dokaj jasno definirana, pa je bilo več odprtih vprašanj glede nadzora v fazi projektiranja, kjer so izkušnje govorile, da se je pogosto težko upirati spremembam in zahtevam. Za zagotovitev ustreznega nadzora tudi v fazi izdelave projektne dokumentacije smo uporabili določila ZGO-1. V točki 4.2.2. drugega člena ZGO-1D je odgovorni vodja projekta (OVP) definiran kot posameznik, ki investitorju odgovarja za usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo. Zato je bilo že v razpisni dokumentaciji navedeno, da investitor imenuje svojega OVP.

 

 

ZAKLJUČEK

 

Trenutno (september 2013) so pridobljena vsa gradbena dovoljenja, izvajalec pa je začel z izvedbo del. Investitor z inženirjem tekoče spremlja napredovanje in kvaliteto del, ki sta v trenutno v okviru zahtev in pričakovanj.

 

Z uporabo zgoraj opisanih možnosti in postopkov smo dejansko uspeli izvesti postopek javnega naročanja z izbiro ekonomsko najugodnejšega in ne najcenejšega izvajalca in z uporabo določil FIDIC, investitor pa je z imenovanjem odgovornega vodje projekta dosegel, da se tudi projektna dokumentacija, ki je nesporno podlaga za izvedbo del, izdeluje v skladu z njegovimi pričakovanji.

 

V celoti smo torej uspeli doseči vse postavljene parametre naloge, glede na trenutno stanje investicije pa predvidevamo, da je bil strošek vseh del, vključno s projektiranjem, ustrezno definiran že ob sklenitvi pogodbe in končna vrednost opravljenih del ne bo presegla ocenjene vrednosti investicije.

 

Uporabljeni način izvedbe naročila poleg ostalih prednosti preprečuje izbiro ekonomsko neprimernih (prenizkih) ponudb, ki vodijo panogo v vedno težji položaj in dolgoročno ne koristijo ne investitorjem in ne izvajalcem.

 

Naj za zaključek navedemo še to, da je moral izbrani izvajalec morebitno odstopanje od predvidenih stroškov vzdrževanja ustrezno zavarovati.

  

 

Tabela 1:

KRITERIJI, PONDERJI IN IZRAČUN TOČK

 

 

Vrednost ponudbe skupaj (VP)	40	Stroški vzdrževanja in obratovanja (SV)	20	Rok izvedbe (RI)	20	Reference 1 (RE)	20
	P		P		P		P
Do vključno 10% odstopanja od skupne povprečne vrednosti vseh pravočasno prejetih in veljavnih ponudb	3 (Pvp1)	Najnižji stroški vzdrževanja opreme	1,5 (Psv1)	Krajši od pogodbenega (razpisnega) roka za do vključno 30 dni	1,1 (Pri1)	Število ustreznih referenc v skladu z razpisom	1 (Pre1)
Nad 10% in do vključno 20% odstopanja od skupne povprečne vrednosti vseh pravočasno prejetih in veljavnih ponudb	1,5 (Pvp2)	Stroški vzdrževanja opreme, ki odstopajo od najnižjih stroškov katerekoli od veljavnih ponudb za do vključno 10%	1 (Psv2)	Izvedba do zaključka pogodbenega (razpisnega) roka	1 (Pri2)	Število ustreznih referenc v skladu z razpisom + do vključno 2 dodatni ustrezni referenci	1,2 (Pre2)
Odstopanje od skupne povprečne vrednosti vseh pravočasno prejetih in veljavnih ponudb večje kot 20%	1 (Pvp3)	Stroški vzdrževanja opreme, ki odstopajo od najnižjih stroškov katerekoli od veljavnih ponudb za več kot 10%	0,5 (Psv3)	Rok izvedbe daljši od pogodbenega (razpisnega roka)	0,8 (Pri3)	Število ustreznih referenc v skladu z razpisom + do vključno 3 dodatne ustrezne reference	1,5 (Pre3)

 

Rezultat se je izračunal v skladu z naslednjo formulo:

Število točk = (VP x 40) x (Pvp1-3) + (SV x 20) x (Psv1-3) + (RI x 20) x (Pri1-3) + (RE x (Pre1-3))