Priročniki Publikacije  

S prve slovenske konference trajnostne gradnje

Irena Hlede, univ.dipl.inž.arh.

Slovensko združenje za sonaravno gradnjo

Na 1. slovenski konferenci trajnostne gradnje, ki je potekala 24. septembra v konferenčnem centru na Brdu pri Kranju, se je zbralo 245 udeležencev s področij projektiranja, inženiringa, gradbene industrije, nepremičnin in vladnih služb ter kar 25 novinarjev. V sodelovanju z IZS jo je organiziralo Slovensko združenje za trajnostno gradnjo.

Glavni cilj organizatorjev je bil, da se na dogodku zbere čim več odločevalcev, da se v prvi vrsti njim predstavi argumente, zakaj je trajnostna gradnja prava priložnost tako za slovensko gradbeno industrijo in projektivo kot tudi za slovensko vlado in vse državljane.

Ob svojem zaključku se je izkazala kot dogodek, s katerim so bili zelo zadovoljni tako obiskovalci kot pokrovitelji – razstavljavci in seveda tudi organizatorji. Ponudila je vrsto zanimivih predavanj, ki so celostno razkrila področje trajnostne gradnje, predvsem pa je pritegnila k odzivu tudi predstavnike politike in ministrstev, ki so pristojna za sestavljanje predpisov in zakonodaje.

Po krajšem uvodnem govoru predsednika Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo Roberta Smodiša sta s svojimi uvodnimi nagovori udeležence pozdravila Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS ter mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje.

Uvodne nagovore je zaključila predstavnica Svetovnega združenja za trajnostno gradnjo Dominika Czerwinska, ki je predstavila pomen in aktivnosti Svetovnega tedna trajnostne gradnje (World Green Building Week), ki jih izvajajo združenja za trajnostno gradnjo po vsem svetu, in del katerega je bila, čeprav z nekaj dnevi zamude, tudi slovenska konferenca.

Med tujimi govorniki velja omeniti predvsem dva: Hansa-Dieterja Hegnerja in Tino Saaby Madsen. Hans-Dieter Hegner je ministrski svetnik in vodja oddelka na Nemškem zveznem ministrstvu za promet, gradnjo in urbanizem v Berlinu, ki je bil med najbolj zaslužnimi, da so Nemci že pred celim desetletjem sprejeli Smernice trajnostne gradnje ter zagnali tudi vso pripadajočo industrijo, tako da se lahko danes pohvalijo z najvišjo ravnjo razvitosti in seveda številnimi delovnimi mesti v t.i. Zeleni industriji. Gospod Hegner je navzoče poslušalce prepričal, da v podrobnosti pozna zakonitosti, kako pripeljati trajnostno gradnjo do stopnje ene izmed najbolj obetajočih in uspešnih gospodarskih vej. Tina Saaby Madsen, po mnenju mnogih udeležencev najbolj zanimiva predavateljica na kongresu, pa je mestna arhitektka v Köbenhavnu, ki je zaslužna za to, da je to mesto danes pojmovano kot eno izmed najbolj zelenih mest z visoko ravnjo bivalnega zadovoljstva. Predstavila je temeljne točke svoje strategije za dosege teh ciljev ter z sproščenim in zanimivim nastopom očarala občinstvo.

Po kosilu in mreženju v preddverju predavalnice je bila beseda dana slovenskim strokovnjakom. Arhitekt Uroš Smolnikar iz podjetja Cupola d.o.o. je predstavil, kako je njihovo podjetje pristopilo k projektiranju trajnostno zasnovanega poslovno-proizvodnega skladiščnega objekta podjetja Geberit, inženir Mitja Lenassi pa je razložil principe energetskega modeliranja.

Sklepno dejanje konference je bila okrogla miza pod naslovom "Ali znamo graditi trajnostno in zakaj ne?" Le-ta je nakazala na številne težave, s katerimi se srečuje slovensko trajnostno gradbeništvo in hkrati pokazala nekaj dobrih primerov uspešnih praks. Udeleženci so izrazili prepričanje, da je trajnostna gradnja trenutno nujna zaradi razmer, v katerih živimo, zato nas na tem področju trg dejansko vzpodbuja v razvoj in napredek. Zahtevni in osveščeni kupci želijo za svojo investicijo le najbolje. Po eni strani to vzpodbuja industrijo, ki išče nove trajnostne rešitve, po drugi strani pa je potrebna tudi ustrezna regulativa in nadzor, kar je naloga države. Skupni zaključek je vendarle bil, da se bo moralo slovensko trajnostno gradbeništvo v naslednjih nekaj letih najti zlasti na področju prenov, kjer bo treba postoriti še marsikaj na področju regulative, nadzora in certificiranja.

Milan Lukič, Združenje delodajalcev Slovenije: "Problem je v tem, da vsaka vlada menja strategije, med njimi tudi odnos do trajnostnega gradbeništva. S tem ruši že začete aktivnosti na tem področju."

Saša Galonja, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor: "Znanja o trajnostni gradnji v Sloveniji ne primanjkuje, potrebno je le široko izobraževanje s tega področja in konstantna strategija."

Friderik Knez, zavod za gradbeništvo Slovenije: "Posamezni kriteriji trajnostne gradnje obstajajo, naša glavna naloga v prihodnosti pa je le njihovo povezovanje."

Milenko Ziherl, Ekosklad: "Trajnostna gradnja se izvaja, zlasti prenova, saj so potrebe po vzpodbudah vsaj trikrat večje, kot so naše možnosti. Največji potencial vidim v trajnostni prenovi večstanovanjskih stavb."

Samo Bevk, Knauf Insulation: "Bolj dejavno je treba vpeljati energetske izkaznice, ki bi sočasno dajale več informacij o stavbi samim lastnikom."

NEMŠKA POT K IZPOLNJEVANJU TRAJNOSTNIH MERIL

Zadovoljni udeleženci so se po koncu okrogle mize razšli, organizatorji pa so izkoristili še prisotnost gospoda Hegnerja in predstavnike strokovnih in gospodarskih organizacij ter ministrstev povabili na pogovor, na katerem je gospod Hegner predstavil prehod k izpolnjevanju trajnostnih meril v Nemčiji. V ta namen je bil že pred časom ustanovljen poseben urad, ki pripravlja podlage, zakonske predloge in raziskave s področja trajnostne gradnje. Poleg Smernice za trajnostno gradnjo so v sodelovanju z Nemškim združenjem za trajnostno gradnjo DGNB pripravili Zvezni certifikacijski sistem BNB, s pomočjo katerega vrednotijo in preverjajo trajnostno kakovost stavb, ki se financirajo iz državnih sredstev. Zakonsko je predpisano, da morajo vse te stavbe dosegati najmanj srebrni certifikacijski standard in biti za 30 odstotkov pod zahtevami njihovega pravilnika o rabi energije v stavbah.

Gospod Hegner je podal nekaj praktičnih navodil, kako bi, glede na njihove izkušnje, postopal v našem primeru:

• uvedel jasne kriterije za vrednotenje trajnostne stavbe, s čimer se zagotovi transparentnost sistema in jasno definirajo zahteve,
• uvedel izobraževanje uradnikov in projektantov, da lahko komunikacija o trajnostnih zahtevah nemoteno in kakovostno poteka ali
• uvedel nadzor in preverjanje kakovosti skladno z zahtevami kriterijev certifikacijskega sistema.