Priročniki Publikacije  

Na vprašanja odgovarjajo strokovne službe in funkcionarji IZS

 

 

 

Dopolnitev odgovora na vprašanje iz prejšnje številke: V prejšnji številki revije je bilo objavljeno vprašanje: »Ali me lahko podjetje, v katerem sem zaposlen, proti moji volji imenuje za odgovornega vodjo del? Kako ukrepati, če bi se to zgodilo?« in odgovor nanj.

Po izidu prejšnje številke smo prejeli dopolnitev odgovora, ki ga je pripravil pravnik Vasja Kajfež, in se glasi:

 

Vprašanje je zelo ohlapno in temu sledi tudi podoben odgovor. Sam menim, da je potrebno na vprašanje odgovoriti dvoplastno in sicer v zvezi z določili Zakona o graditvi objektov in v zvezi z določili delovnopravne zakonodaje.

 

Predvsem ne drži navedba, da splošni predpisi v zvezi z gradnjo ne urejajo problematike imenovanja odgovornega vodje del. Status odgovornega vodje del določa točka 4.3.2. 2. člena ZGO-1, obveznost imenovanja določa 76. člen istega zakona, pomembna pa so še določila v zvezi z imenovanjem odgovornega vodje gradbišča in sicer točka 4.3.3. 2. člena ZGO-1 in 2. odstavek 27. člena ZGO-1.

 

Načeloma je izvajalec (zakoniti zastopnik) samostojen pri imenovanju odgovornega vodje del, vendar pa ne v absolutnem smislu, saj pri tem tudi obstajajo posamezne omejitve, zlasti po sprejemu ZGO1-D, katerega določila so se začela uporabljati 28. 7. 2012.

 

Pri imenovanju odgovornega vodje del mora izvajalec upoštevati izločitvena določila po 34. členu ZGO-1, posebej pa po sprejemu omenjene novele k zakonu, določila, ki določajo imenovanje odgovornega vodje gradbišča s strani investitorja; 27. člen zakona namreč določa, da mora investitor za vsako gradbišče imenovati odgovornega vodjo gradbišča in to izmed imenovanih odgovornih vodij del ali pa izmed drugih pooblaščenih inženirjev, ki izpolnjujejo pogoje za odgovornega vodjo del.

 

Zakon sedaj določa, da mora investitor za vsako gradbišče imenovati ogovornega vodjo gradbišča, torej tudi v primeru enega odgovornega vodje del; v tem primeru je zakoniti zastopnik izvajalca pri imenovanju odgovornega vodje del vezan na soglasje investitorja.

 

V primeru, če so zakonske predpostavke po ZGO-1 v zvezi z imenovanjem odgovornega vodje del izpolnjene, lahko delodajalec imenuje pooblaščenega inženirja za odgovornega vodjo del, pri tem pa je vezan na delovnopravno zakonodajo, kot je to že zapisano v odgovoru. Predvsem gre za upoštevanje določil panožne kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca, zlasti pa individualne delovne pogodbe, torej za vse tiste dokumente, kjer je določeno varstvo pravic delojemalca. Največkrat gre pri takem vprašanju za premestitev pooblaščenega inženirja ? delojemalca na gradbišče, ki je lokacijsko oddaljeno od sedeža podjetja, gradbenega izvajalca, pri tem pooblaščeni inženir kot delojemalec zasleduje dosedanji, lastni delovnopravni standard.

 

 

Prijavili smo se na razpis na gradbena dela kot podizvajalec inštalacijskih del glavnemu izvajalcu. Investitor je javni naročnik. Glavni izvajalec je naše podjetje prijavil investitorju kot podizvajalca inštalacijskih del, za kar smo k ponudbi priložili vso predpisano dokumentacijo od splošnih zadev do potrdila da imamo zaposlenega odgovornega vodjo posameznih del, da imamo poravnane vse obveznosti do države, … Izvajalec del nas je obvestil, da so bili izbrani na razpisu in s tem tudi mi kot podizvajalec inštalacij. Nismo pa bili povabljeni k podpisu podizvajalske pogodbe, nismo bili povabljeni na uvajanje v delo, ki je bilo izvedeno. Potem smo izvedeli, da so se dela pričela in da nas bo izvajalec del izločil. Na poziv izvajalcu smo pa dobili odgovor, da nas je zamenjal z drugim podizvajalcem. Ugotovili smo, da je vključil podizvajalca, ki ne ustreza pogojem razpisa – nima odgovornega vodje posameznih del, na dan razpisa ni imel poravnanih obveznosti do države. Ugotavljamo, da smo bili izrabljeni in so na naš račun dela pridobili, ker v nasprotnem ga ne bi. Prosimo za nasvet.

 

V zvezi z vprašanjem lahko zaključimo, da vse kaže na zlorabo postopka javnega naročanja. Obstaja sum kršitve sedmega odstavka 42. člena ZJN-2. Res pa je, da enajsti odstavek 71. člena ZJN-2 (na katerega se v odgovoru sklicuje naročnik) ne ureja situacije, ko bi prišlo do spremembe podizvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev. Iz tega izhaja, da se boste dejansko zelo težko vmešali v pravni odnos med naročnikom in izvajalcem. Tudi sicer gre v tem primeru za pravna vprašanja, s katerimi se bo največ ukvarjal naročnik.

 

Kaj lahko v takšnem primeru storite? Temeljno vprašanje je ali morda med izvajalcem in vami obstaja pisno sklenjena predpogodba? V tem primeru gre za akt, v katerem je določena storitev, ki bo z vaše strani opravljena, in cena za to storitev ter določba, da bo glavna pogodba sklenjena, če bo izvajalec na razpisu uspel. Predvidevamo, da takšne predpogodbe ni bilo, z gotovostjo pa so se v zvezi s tem opravili vsaj ustni dogovori. Težava je, da predpogodba velja, če je sklenjena v obliki, ki je potrebna za glavno pogodbo. Ker je pogodba za izdelavo inštalacij po svoji naravi gradbena pogodba, je nujna pisna oblika, zatorej je nujna tudi pisna oblika predpogodbe.

 

Kljub temu pa Obligacijski zakonik pozna še določbo o povrnitvi povzročene škode v primeru, če ena pogodbena stranka zlonamerno odstopi od pogajanj. To je sicer redko uporabljana določba, a je v konkretnem primeru lahko uporabna, saj ste imeli s pripravo dokumentacije za javni razpis nedvomno stroške.

 

V predmetni zadevi gre tako za vprašanje zakonitosti izpeljave postopka javnega naročanja, na katerega nimate veliko vpliva, ter na drugi strani civilnopravni odnos med izvajalcem in vami, kjer pa je glede na dejansko stanje lahko govoriti o kršitvi, čeprav zgolj ustnega, dogovora. V prihodnosti bi se lahko zavarovali s sklenitvijo predpogodbe z izvajalcem.

 

 

Ali potrebujem za obnovo 30 let starega vodovoda v dolžini npr. 100 m gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo? Material je dotrajan, na cevi so pogosti defekti. Ali lahko gradimo brez vsega ali potrebujemo mogoče PZI s soglasij pristojnih soglasodajalcev?

 

Če gre za vzdrževanje vodovoda (se ne spremenijo tehnične značilnosti, velikost, zmogljivost, kot na primer drugačen tlak ali premer), ni potrebno pridobivati nobenih dovoljenj in soglasij. Upravnega postopka po ZGO ni. Po ZGO vam ni potrebno izdelati nobene projektne dokumentacije. Svetujemo vam izdelavo PZI, kot ste ugotovili tudi sami, in pa PID.

 

V kolikor pa se spremenijo tehnične značilnosti, velikost, zmogljivost, - vodovoda, pa gre za rekonstrukcijo, ki se jo obravnava enako kot novogradnjo. V tem primeru ZGO in uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje dovoljujeta, da se vodovod gradi brez gradbenega dovoljenja (GD). Pridobiti morate le soglasja, če se vodovod nahaja v varovalnih območjih in/ali varovalnih pasovih ter za priključitev, da bo objekt lahko deklariran kot enostaven. Priključki na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) so namreč enostaven objekt, če so zanje pridobljena predpisana soglasja (varovano območje, varovalni pas, soglasje za priključitev). Če investitor pridobi soglasja, GD ni potrebno. ZGO o izdelavi projektne dokumentacije za tak primer ne govori. Zanjo velja enako kot zgoraj.

 

Seveda je bistveno vprašanje tudi, ali je to priključni cevovod (glede na dolžino zelo verjetno). Če pa bi šlo za nov napajalni del vodovoda z večjim premerom (a do 500 mm), bi ga morali uvrstiti med manj zahtevne objekte in bi bila procedura za novogradnjo ali rekonstrukcijo vezana na pridobitev GD.