Priročniki Publikacije  

Okoljska, prostorska in gradbena zakonodaja

Navkljub vsem deklarativnim prizadevanjem države in konkretnim predlogom zbornic in gospodarstva za poenostavitev in skrajšanje postopkov umeščanja objektov v prostor in njihovega dovoljevanja ugotavljamo, da so se z novelo okoljske zakonodaje (ZVO-1F) uvedli novi postopki, ki na žalost podaljšujejo in ne skrajšujejo postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

DOSLEJ SMO SPREMINJALI PREDVSEM GRADBENO ZAKONODAJO

Pod pritiski Evropske unije in investitorjev si naša država že slabih deset let prizadeva za skrajšanje postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Dosedanja prizadevanja so šla predvsem v smer krčenja potrebne projektne, tehnične in razpisne dokumentacije, poenostavitve pogojevanja in časovne omejitve soglašanja ter odprave obvezne revizije in obveznosti pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja za nekatere vrste objektov. Praksa je pokazala, da ti parcialni ukrepi, ki so se izvedli le v okviru zakonodaje, ki ureja graditev objektov, niso prinesli zaželenih učinkov in da je stanje na področju graditve objektov slabše, kot je bilo pred njihovim sprejemom, saj je močno padla kakovost zgrajenih objektov.

Zakon o graditvi objektov je sicer še mogoče optimirati. Optimizacija ima lahko večji obseg (predlog ZGOdbe) ali pa manjšega. Pri slednjem vidimo precejšen potencial na področju boljše ureditve obstoječega nadzora med gradnjo in inšpekcije, ki v vsem tem času nista bila spreminjana, pri tem pa bi bilo potrebno tudi jasneje razmejiti odgovornosti tako med vsemi udeleženci v investicijskem procesu kot tudi med vsemi pooblaščenimi posamezniki in uvesti osebno odgovornost in zavarovanje le teh. Velik problem vidimo tudi v neizvajanju zapisanega v zakonu.

 

BREZ OBSEŽNIH SPREMEMB OKOLJSKE IN PROSTORSKE ZAKONODAJE NE BO ŠLO

Vendar ključ do skrajšanja časa od ideje do izdaje gradbenega dovoljenja in uporabe objekta ni v zakonu o graditvi objektov, temveč v prostorski in predvsem okoljski zakonodaji. Če ne bodo znatno spremenjeni prostorski in okoljski predpisi, je zaradi prepletenosti postopkov po vseh teh treh zakonih spreminjanje zakona o graditvi objektov le nepomembna kaplja v morje.

 

NAPOVEDANE NOVE SPREMEMBE PROSTORSKE IN GRADBENE ZAKONODAJE

Vlada RS je na predlog Ministrstva za infrastrukturo in prostor v novembru 2013 potrdila Izhodišča normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov, ki so s tem postala podlaga za celovito prenovo zakonodaje s področja urejanja prostora in graditve objektov, ki naj bi bila sprejeta do konca leta 2014. Ker je končno sprevidela, da je potrebna vključitev okoljskega soglašanja in dovoljevanja v enoten postopek umeščanja objekta v prostor in pridobivanja gradbenega ter uporabnega dovoljenja, je Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) naložila, da do 31. decembra 2013 v sodelovanju z MzIP pripravi koncept normativnih sprememb tistih predpisov iz njegovega delovnega področja, ki so povezani z vsebinami iz Izhodišča normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov, zlasti glede postopkov okoljskih presoj, tako da bodo ti učinkoviti, obenem pa bodo v njih dosledno upoštevane zahteve prava EU. Ob tem velja omeniti, da je MKO k izhodiščem MzIP podalo ločeno mnenje, iz katerega se razume, da je okoljska zakonodaja dobra in ne potrebuje sprememb, kot tudi ne vključitve okoljskih postopkov v enoten postopek po prostorski in gradbeni zakonodaji.

 

OKOLJE JE BREME ZA GOSPODARSTVO IN INVESTITORJA

Kot članica Evropske unije (EU) je Slovenija dolžna spoštovati in v slovensko zakonodajo prenesti vse okoljske predpise, ki jih sprejmejo pristojne institucije EU. Posledice strogih ukrepov, ki jih je Slovenija sprejela z namenom varovanja okolja in zdravja ljudi, se odražajo v nezadovoljstvu številnih podjetij in investitorjev, ki trdijo, da strogi okoljski standardi negativno vplivajo na njihovo konkurenčnost, kar jih posledično sili k selitvi proizvodnje oziroma umeščanju novih objektov v prostor držav izven meja Republike Slovenije oziroma meja EU, s tem pa se doma izgubljajo številčna, še kako potrebna delovna mesta. So tako strogi ukrepi res potrebni ali bi lahko bili milejši in še vedno v skladu z evropskimi direktivami?

 

KAKO OBSEŽNA IN KAKŠNA PRENOVA OKOLJSKE ZAKONODAJE JE POTREBNA?

 

Celovito je potrebno pregledati oziroma prenoviti več kot 700 predpisov s področja varstva okolja, še posebej področje izvajanja okoljske zakonodaje (vode, odpadki) in problematično izvajanje postopkov na ARSO (dolgotrajni postopki na področju izdajanja različnih dovoljenj in veliko število različnih vrst postopkov).

• Zakonodajo s področja varstva okolja je potrebno poenostaviti, narediti preglednejšo in zagotoviti njeno dolgoročno izvajanje. Pri vsakem predpisu, ki se spreminja ali sprejema na novo, je potrebno natančno preveriti in analizirati, kakšen vpliv bo imel na gospodarstvo in upravne organe, v smislu izvedljivosti, stroškov, časa, in okoljskih učinkov.
• Organ, ki je odgovoren za spremembo predpisov, mora ažurno sprejemati, obravnavati in odreagirati na pobude za spremembe obstoječih okoljskih predpisov ter aktivno sodelovati z javnostmi v času priprave predpisov. A ne le deklarativno, temveč dejansko, upoštevajoč pripombe in predloge iz strokovne prakse.
• V predpise naj se vnese le obvezni minimum iz direktiv; določil naj se v nasprotju z dosedanjo prakso dodatno ne zaostruje.
• Sprejeti predpisi morajo biti v praksi tudi izvedljivi, kar je treba predhodno preveriti na nekaj testnih primerih, v sodelovanju s stroko in investitorji (poenostavitev postopkov).
• Potrebna je takojšnja vzpostavitev reguliranega poklica »pooblaščeni projektant varstva okolja«, saj se bo s tem izboljšala kakovost strokovnih ocen, elaboratov, poročil o vplivih na okolje, ki so potrebni za izdajo GD, OVS in drugih okoljevarstvenih dovoljenj. Posledično pomeni to krajše postopke izdaje GD. Pooblaščeni projektanti s področja varstva okolja bi imeli opravljen strokovni izpit, vpisani bi bili v imenik pri poklicni zbornici (IZS), za škodo, ki bi jo lahko povzročili tretjim osebam bi morali biti zavarovani in s tem tudi odškodninsko odgovorni svojemu naročniku, disciplinsko bi bili odgovorni poklicni zbornici (IZS).
• Potrebno je zagotoviti kvalitetno, učinkovito in hitro odločanje v upravnih postopkih – nujno je združevanje postopkov s področja varstva okolja, urejanja prostora in graditve objektov.
• Predvideti je treba uporabo iste vrste dokumentacije oziroma poenotenje dokumentacije za več namenov (pridobitev različnih dovoljenj oziroma soglasij s področja varstva okolja, urejanja prostora in graditve objektov).
• Strokovnjaka s področja varstva okolja je treba vključiti že v začetno fazo načrtovanja projekta. Potrebna je seznanitev odgovornih vodij projektov, investitorjev oziroma vodij investicij ter upravnih enot z zahtevami okoljevarstvene zakonodaje in smernicami BAT (Best Availabe Technology), direktivami SEVESO, VOC, itd..
• Nujno je poskrbeti za poenotenje vodenja postopkov v zvezi z okoljevarstveni soglasji oziroma dovoljenji na vseh upravnih enotah.
  
  

 

Izhodišča normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov in stališče MKO do njih sta objavljena na povezavi:

www.izs.si/novica/n/stalisce-izs-do-koncepta-normativnih-sprememb-prostorske-in-gradbene-zakonodaje-1231/