Priročniki Publikacije  

Zakon o graditvi objektov

“IZHODIŠČA” KOT VODILO ZA PRENOVO PROSTORSKIH IN GRADBENIH PREDPISOV
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) je v Izhodiščih normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov, ki jih je potrdila Vlada RS novembra letos, zapisalo izjemno obsežno paleto sprememb, ki naj bi jih prinesla nova prostorska in gradbena zakonodaja v roku leta dni.
V Izhodiščih je najti tako idejno popolnoma nove rešitve kot tudi nekaj preizkušenih rešitev iz časov izpred deset in več let. Tako kot že ničkolikokrat v zadnjih desetih letih, je namen Izhodišč predvsem zmanjšanje administrativnih ovir, pri čemer pa prvič opazimo tudi namero po povezavi različnih postopkov (prostorskega, okoljskega in gradbenega) v enoten postopek, kar toplo pozdravljamo.
Pri nastajanju Izhodišč z resornim ministrstvom nismo sodelovali. Smo pa mu že pred poletjem posredovali teze za spremembo prostorske in gradbene zakonodaje. V izhodiščih so le te deloma upoštevane. Zato želimo na tem mestu poudariti, da je potrebno tezo (idejo), če se jo upošteva, upoštevati v celoti, sicer ne bo dosegla cilja, zaradi katerega smo jo predlagali.

OKROGLA MIZA O UREDITVI NADZORA
Komisija za sistemske zakone ni uspela poenotiti stališča do nekaterih rešitev iz Izhodišč (v času, ko jih je obravnavala komisija, so nosila še ime Koncept), tudi zato, ker so različni nivoji obdelave posameznih področij in navajanja nakazanih rešitev prepušča bralcu odprtih preveč možnosti.
Kot ena izmed najbolj spornih novih rešitev, predlaganih v Izhodiščih, je prav gotovo preureditev obstoječega nadzora iz zasebnega (na strani investitorja) v javnega oziroma državnega (na strani države), saj bi bili po predlogu državni nadzorniki podaljšek inšpektorjev.
Prav zaradi seznanitve članstva s predlogom in pridobitve širšega mnenja članstva smo se odločili za izvedbo okrogle mize na temo Izhodišč, s posebnim poudarkom o nadzoru.
Okroglo mizo smo izvedli 10. decembra ob udeležbi predstavnikov MZIP, ZAPS in GZS. Uvodni razpravljavci dr. Branko Zadnik (predsednik MSG), Anton Šajna (avtor Priročnika za nadzor), Ivo Blaževič (odgovorni nadzornik) in Helena Kovač (arhitektka) v imenu ZAPS so predstavili svoj pogled na problematiko nadzora, kot tudi na celotno vsebino Izhodišč.
Predstavniki MzIP (Luka Ivanič, Saša Galonja, Sabina Jereb) so pojasnili, da so na tokratnem srečanju predvsem poslušalci, ki želijo zaznati mišljenja in pripombe, saj so Izhodišča šele izhodišča, v katerih so rešitve nakazane, ne pa tudi določene. Izrazili so tudi željo po sodelovanju predstavnikov IZS v ožjih delovnih skupinah MzIP, kar vsekakor pozdravljamo in napovedujemo sodelovanje.

POUDARKI RAZPRAVE
V razpravi je bilo slišati zelo veliko podobnih misli in pomislekov, tudi predlogov, seveda ob nekoliko različnih pristopih k rešitvam.

• Pod pojmom “nadzor” razumeta ministrstvo in stroka različne aktivnosti, ki pa so na en ali drug organizacijski način nujno potrebne za uspešno graditev. Vedeti je potrebno, da gre pri obstoječem nadzoru za ščitenje tako javnega interesa (spoštovanje bistvenih zahtev) kot investitorjevega interesa (kvaliteta, količine). Temu se pridružuje včasih še aktivnost vodenja investicije.
• Podan je bil tudi predlog, da bi bil nadzornik hkrati tudi revident. Te aktivnosti se lahko prepletajo in jih je težko ločiti. Zato je potrebno ob primeru ločitve zelo natančno opredeliti naloge posameznih udeležencev.
• Država naj nikakor ne ustanavlja neke paradržavne skupine “nadzornikov” (pa četudi le za del, ki pokriva javni interes), saj je to drago, organizacijsko in strokovno sporno. Država naj uredi in ojači inšpekcijske službe ter jih pravočasno vključi v postopek (bistveno prej, ne šele ko objekt že stoji).
• En in isti projektant mora biti vključen v celoten proces graditve (načrtovanje, gradnja in obratovanje) od začetka do konca. Na kakšen način se projektant vključuje v samo gradnjo obstajajo različni modeli. Ali kot del obveze projektiranja, kot “projektantski nadzor” ali kot gradbeni nadzor, je treba še preučiti in poiskati optimalno rešitev.
• Sedanji nadzor je dober, če so izpolnjeni normalni pogoji usposobljenosti vseh udeležencev pri graditvi (tudi investitorja, projektanta in izvajalca), zato ureditve nadzora ni potrebno menjati. Potrebno je le nekoliko bolje opredeliti funkcije nadzora v zakonu. 
• Je pa zato potrebno izobraziti investitorje in uvesti imenovanje Odgovornega vodja investicije (OVI), ki je pooblaščen inženir, in odgovoren za vse ključne odločitve na strani investitorja. Če Investitor sam ni sposoben voditi Investicije naj najame Inženirja (svetovanje). Pri tem moramo ločiti vlogo Odgovornega vodje projekta (OVP, projektiranja) od OVI.
• Potrebno je določiti obvezne elemente pogodb za nadzor in zagotoviti ustrezna plačila. Treba je preprečiti, da bi bil pri javnih naročilih za izbor edini kriterij najnižja cena.
  
  

STALIŠČI ZAPS IN IZS O NADZORU
Mnenje ZAPS: ZAPS nasprotuje predlogu nadzora iz Izhodišč. V povprečju sedanji nadzor ne deluje dovolj dobro, a bi se dalo z natančno določitvijo pristojnosti sedanjim udeležencem pri graditvi in pooblaščenim posameznikom odpraviti že zelo veliko problemov. Sicer pa se ZAPS zavzema za projektantski nadzor, s katerim se zagotovi povezavo odgovornega projektiranja skozi pridobitev gradbenega dovoljenja ter skozi gradnjo do dokončne izvedbe.Mnenje IZS: IZS nasprotuje predlogu nadzora iz Izhodišč, po katerem bi nadzor prešel v državne roke in v fazi izdaje uporabnega dovoljenja nadomestil tudi upravni organ. Bolj kot spremembe gradbene zakonodaje so potrebne spremembe prostorske in okoljske zakonodaje. Glede na to, da bi bilo slednji dve potrebno spremeniti korenito, in ker smo člani IZS siti nenehnih sprememb predpisov, udeleženci okrogle mize podpiramo le popravek določb ZGO o nadzoru in ne njegove korenite spremembe. Vsi skupaj moramo poskrbeti za izvajanje ZGO, s čimer bo takoj rešenih precej problemov. Predlagamo optimiranje ureditve obstoječega nadzora med gradnjo in inšpekcijskih služb ter uvedbo osebne odgovornosti pooblaščenih inženirjev in arhitektov.

ZA ZAKLJUČEK
Okrogla miza je pokazala, da je potreben dialog o ključnih problemih med nami inženirji in pripravljavci – pisci zakonov. Ob tem si moramo na zbornici prizadevati tudi za večjo animacijo in vključenost vseh članov, saj smo glede na obravnavano temo pričakovali večjo udeležbo članstva na okrogli mizi. Ne glede na to pa je razprava podala dovolj izhodišč za delo skupine, ki bo sodelovala z MzIP pri pripravi detajlnih rešitev.