Priročniki Publikacije  

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije 

mag. Črtomir Remec

 

 

 

Elite padajo v Sloveniji ena za drugo. Najprej finančna, potem gospodarska, politična, cerkvena in še kakšna bi se našla. Kako pa je pri nas z inženirsko elito? Ta že dolgo ni bila v ospredju, razen nekajkrat ob medijskih linčih predragih in nekakovostnih javnih gradenj. Že na prvi pogled je bilo v večini primerov jasno, da gre za megalomanske politično – tajkunske investicije, kjer so pooblaščeni inženirji igrali bolj ali manj podrejeno vlogo, zato tudi nikoli ni bila vložena s strani javnih naročnikov navkljub pozivom kakršna- koli prijava disciplinskim organom zbornice, kar seveda ne opravičuje morebitnih strokov- nih napak vpletenih članov Inženirske zbornice Slovenije. 

Vendar pa vloga slovenskih inženirjev ni bila vedno tako postranska. V obdobju med obema svetovnima vojnama so inženirji pomembno prispevali k tehničnemu, gospodar- skemu in narodnostnemu razvoju. Posebej na vrhuncu gospodarske krize so pooblaščeni inženirji pod vodstvom takratnega predsednika Ljubljanske inženirske zbornice inž. Milka Pirkmajerja odločilno posegli v dogajanje s prizadevanji za povečanje javnih gradenj in bolj strogo poklicno regulacijo, ki je zahtevala visoko strokovno usposobljenost in stroga etična načela. To je pomembno vplivalo tudi na večjo družbeno priznanje in spoštovanje inženir- jev in arhitektov.

Situacija je danes v Sloveniji precej podobna predvojni, s to razliko, da aktualna politika nima prave ideje, kako ponovno zagnati investicije v okolju prijazno infrastrukturo, za katere EU ponuja sofinanciranje in ugodne bančne kredite, ki jih dodobra izkoriščajo druge evropske vlade in z njimi vzdržujejo lastno gradbeništvo v dobri in stalni kondiciji. Dejstvo je, da nujno potrebujemo drugi tir in posodobitev celotne železniške infrastrukture v najbolj ekonomični varianti, gradnja hidroelektrarn na srednji Savi pa bi za daljši čas zaposlila naše gradbince in proizvajalce hidromehanske in elektro opreme. Kakorkoli pa za razvoj logistične dejavnosti, ki bi lahko izdatno povečala rast BDP, manjkajo še posodobitev Luke Koper in Letališča Jože Pučnik, vzdrževanje cest in izgradnja logističnih centrov, kot se je že začela v BTC v Ljubljani.

Je pa država preko resornega ministrstva za prostor in graditev dosti bolj dejavna pri stalnem spreminjanju zakonodaje, ki pa do sedaj ni prineslo še nič koristnega. Situacija je sicer na področju prostora dosti hujša kot pri graditvi, kjer sem prepričan, da potrebujemo predvsem bolj zavzeto izvajanje in eventualne manjše popravke, ker prepogoste sistemske spremembe zelo negativno vplivajo na celoten proces graditve. Žal državni uradniki tudi napačno razumejo prizadevanje Bruslja za zmanjšanje reguliranih poklicev v gradbeništvu in načrtujejo uvedbo novih »državnih« nadzornikov, ki bi skrbeli za kakovost gradenj.

Doživeli smo tudi objavo poraznih rezultatov stresnih testov naših državnih bank in čaka- mo na očiščenje bančno – gospodarske elite. Kot so pred kratkim v časniku Finance naslo- vili moje odgovore na krizo v gradbeništvu, se bomo morali tudi gradbeni inženirji ponovno prešteti. Glede na trenutno stanje gradenj, za več kot 6500 aktivnih pooblaščenih inženirjev ni dovolj dela, zato je spoštovanje etičnih in strokovnih načel še toliko bolj pomembno za obstoj in razvoj inženirske elite, ki je nujno potrebna za izhod iz krize. Vesele in zadovoljne praznike ter veliko zdravja, sreče in uspeha vam želim v prihajajo- čem letu 2014!