Priročniki Publikacije  

Anton Kastelic, univ.dipl.inž.grad.

Komisija za javna naročila

Pri graditvi objektov je popis del nujno potreben za vsak objekt. Osnovni namen popisa del je izračun vrednost objekta. Pomen popisa del se bistveno razširi, ko je ta sestavni del projekta in nato razpisne dokumentacije ter posledično tudi sestavni del pogodbe za gradnjo. Žal pa lahko ugotavljamo, da so pri nas popisi del eno izmed najbolj zapostavljenih področij, tako v praksi kot tudi v zakonodaji, saj popis del po predpisih ni sestavni del projektne dokumentacije, z izjemo projekta za izvedbo (PZI).

POGLED V PRETEKLOST

Še posebej velika praznina je na tem področju nastala po osamosvojitvi Slovenije. Prvi so jo začutili graditelji v cestogradnji. Pod okriljem DARS-a so nastali opisi del za gradnjo cest vključno s programskim orodjem “PIS”. Žal se to orodje ni uveljavilo tudi na področju ostalih gradenj. Prav tako so potrebo po novih normativih z opisi del začutili predvsem mali gradbeni izvajalci. Zato je k delu pristopila Obrtna zbornica Slovenije (OZS) in izdala kar nekaj poglavij (knjig) normativov s predlaganimi opisi del tako za gradbena kot tudi za obrtniška dela. Normativi z opisi del so prirejeni izključno za potrebe izvajalcev. 

V tem obdobju pa ni bilo nič narejenega na področju poenotenja opisov del, ki bi jih lahko pri svojem delu koristno uporabljali projektanti. Oblika projektantskega popisa del je še vedno odvisna predvsem od posameznega popisovalca del. Zato obstaja na tem področju v Sloveniji precejšen nered. Tega občutijo predvsem izvajalci, saj imajo velike težave pri kalkulaciji cen v svojih ponudbah, pri zaključnem obračunu pa tudi investitorji zaradi obsežnih dodatnih del.

SG KONFERENCA

Zato ni čudno, da je pobuda za izdelavo poenotenih popisov izšla prav iz stanovske organizacije izvajalcev – Zbornice za gradbeništvo Slovenije (ZZGS). Rezultat dosedanjega dela je bila tako imenovana SG konferenca, ki se je zgodila 26.11.2013 v hotelu Mons v Ljubljani. SG konferenca naj bi predstavljala prelomnico dela na tem področju. Predstavljeni so bili predlog enotne baze opisov gradbenih del, nekaj poglavij obrtniških del ter baza opisov strojnih in električnih inštalacij.

MNENJE

Organizator je k sodelovanju pritegnil tudi Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) z namenom, da poda svoje mnenje na predlagane baze standardiziranih opisov. Ta me je zaprosila, da baze pregledam in podam mnenje z zornega kota projektanta.

Predložene baze opisov vsebujejo naslednja poglavja: pripravljalna dela, zemeljska dela, betonska dela, zidarska dela, tesarska dela, kanalizacija, zunanja dela, transporti, kleparska dela, slikopleskarska dela, keramičarska dela, suhomontažna dela ter baza opisov za električne inštalacije in strojne inštalacije.

Ugotavljam, da so predložene baze lahko podlaga za nadalnje delo in da v taki obliki še niso primerne za splošno uporabo.

V nadaljevanju tega sestavka podajam nekaj zaključkov poročila, ki nikakor ne predstavljajo recenzije predlaganih baz, temveč le bolj splošna mnenja in pripombe, ki naj bi predstavljale predvsem predlog usmeritev za nadalnje delo na tem področju:

• Baza je šifrirana, vsaka postavka ima svojo šifro s štirimi nivoji. Do sedaj se je izkazalo, da je tak sistem s štirimi nivoji še zadosten za sestavo baze in tudi dovolj pregleden.
• Bazo je potrebno dopolniti s splošnimi pogoji z navedbo standardov, itd. 
• Pozicije naj opisujejo končne gradbene elemente in ne le faze gradnje; npr. zapis “Betonske konstrukcije kvalitete ….” izraža bistveno več kot pa zapis “Vgrajevanje betona v betonske konstrukcije kvalitete …”. 
• Nekateri opisi so v bazah zelo razdrobljeni, potrebna je racionalizacija baz.
• Pozicije, ki predstavljajo pomožne kalkulacije, ne sodijo v projektantski popis del: izdelava malt, gašenje apna, izdelava betonskih mešanic, transporti in prenosi materialov ipd.
• V projektantski popis del ne sodijo določila, ki opisujejo tehnologije dela, katere izbere izvajalec po lastni presoji in katere ne vplivajo na končno kvaliteto izdelka: npr. način transporta betona do mesta vgradnje (črpalka, dvigalo ipd.), izbira stroja za izkope (rovokopač, bager, buldožer ipd.), izbira materiala za opaže (deske, plohi, opažne plošče) ipd.
• Predlagam, da se opisi za betonska dela racionalizirajo na manj postavk; razmisliti pa je potrebno, ali bi betonska dela delili po mestu vgradnje: temelji, stebri, nosilci, plošče, stopnice itd.; nujno je dodati postavke za lastnosti betona po standardu SIST 1026.
• V tesarkih delih so tudi postavke za različne vrste odrov, delovnih podov, lestev, prehodov, …. Razumljivo je, da so v projektantskem popisu prikazani fasadni odri, medtem ko za ostale odre to ne drži. Praviloma se ti odri upoštevajo v cenah tistih pozicij, katerim ti odri služijo ali pa so vkalkulirani v režiji gradbišča. 
• Geodetska dela so v bazi v okviru pripravljalnih del. Po mojem mnenju sta najpomembnejši poziciji uradna zakoličba objekta in geodetski posnetek izvedenega stanja (teh pozicij v bazi še ni). Vse ostale aktivnosti, kot so npr. obnove zakoličb, prečni profili, posnetki, dajanje višin itd., so le geodetska pomoč pri gradnji, za katere se je treba še dogovoriti ali se bodo prikazovale v ločenih pozicijah ali pa bodo zajete v režiji gradbišča. 
• Organizacija gradbišča se v Avstriji in Nemčiji prikazuje v predračunih kot samostojen strošek. Pri nas v Sloveniji je to upoštevano v faktorju na plače. Šele zadnja leta se praksa spreminja, kar pa je odvisno od posameznega popisovalca del. Predložena baza ponuja nekaj možnosti popisa pripravljalnih del za organizacijo gradbišča. Moje mnenje je, da bi baza standardnih opisov morala vsebovati najmanj tri pozicije:

1. priprava gradbišča …,
2. vzdrževanje gradbišča … – strošek na časovno enoto (običajno je to mesec) in
3. odstranitev gradbišča …

• Zemeljska dela so v bazi zelo podrobno obdelana in ponujajo veliko število postavk. Mislim, da bi se dalo marsikaj racionalizirati, kar je stvar nadaljnjega dela. Moti me predvsem delitev izkopa na različne globine: do 1 m, 1-2 m, 2-4 m, nad 4 m. Ta delitev je pomembna le za ročni izkop, ko je potrebno premetavanje na višine vsakih 2 m, medtem ko je za strojni izkop vpliv globine zanemarljiv. 
• Opisi obrtniških del so v glavnem povzeti po normativih, ki jih je izdala OZS. Bazo je potrebno še racionalizirati in dodati vsaj še splošne pogoje.
• Baza inštalacijskih del je zelo obsežna, vsebuje v glavnem popis materialov. Problem te baze je v tem, da se materiali na trgu izredno hitro menjajo.
  
  

POGLED V PRIHODNOST

V nadaljevanju podajam še nekaj mnenj, za katera menim, da jih je nujno potrebno upoštevati pri nadaljnem delu oblikovanja baz:

• Upoštevati je vidike pospešene globalizacije trgov. Vprašanje je, ali bi bilo bolje enostavno prevzeti že izdelane in uveljavljene opise del iz izbrane referenčne sredine, npr. Avstrije.
• Bazo standardnih opisov je potrebno napraviti pregledno tako v digitalni kot tudi v grafični obliki.
• Bazo standardnih del pripraviti tako, da bo možen krajši in daljši opis. 
• Razmisliti je, ali bi pri nas uvedli možnost ločevanja cene dela in materiala. S tem bi imel investitor boljši vpogled v realnost cen. 
• Zavedati se moramo, da baza standardnih opisov nikdar ne bo mogla obsegati vseh možnih del in elementov na objektu. Vedno bodo potrebne tudi nestandardne postavke. Najbolje bi bilo, da bi baza obsegala le osnovne postavke, ki bi predstavljale ogrodje nekega predračuna. V vsakem primeru bo moral projektant tvoriti nove postavke ali pa dopolnjevati standardne postavke, ki bi s tem že postale nestandardne. 
• Baza mora biti pravno neoporečna.
• Za uporabo baze izdelati primerno računalniško orodje, ki bo uporabnikom v pomoč in ne breme ter neljuba obveznost.

Za obvladovanje tako obsežnih zadev in različnih interesov, predlagam ustanovitev organa, npr. upravnega odbora, ki bi bil zadolžen za vsebinsko upravljanje baze standardiziranih opisov. Predlagam naslednjo sestavo odbora:

• predstavniki investitorjev s strani države (ministrstva),
• predstavniki nadzora s strani države,
• predstavniki stanovskih organizacij projektantov: IZS, ZAPS
• predstavniki stanovskih organizacij izvajalcev: OZS, GZS, ZZGS
• predstavniki pomembnih projektantskih organizacij in
• predstavniki pomembnih izvajalskih organizacij.

Pri oblikovanju baze standardiziranih opisov se bodo izoblikovali različni pogledi, različne potrebe, različni interesi. Predlagam, da se v primeru potreb po presojanju, kot zgled uporablja avstrijska baza.