Priročniki Publikacije  

mag. Tomaž Černe, univ.dipl.inž.geod.
Koordinator skupine Odgovorno do prostora!

 

Konec novembra je na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) po več kot polletnem premoru potekal prvi sestanek razširjene delovne skupine “dovoljevanje”, organizirane pred skoraj letom dni v sklopu priprav na spremembo gradbene zakonodaje. Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki upravnih enot in Agencije RS za okolja (ARSO).

Nekaj glavnih informacij:

·          Sporočeno nam je bilo, da je prenova zakonodaje proces, ki se kontinuirano nadaljuje iz prejšnjega leta in ki ga naj bi nova ministrica podpirala. Še vedno velja dogovorjen način sodelovanja. V katere in koliko zakonov naj bi se vgrajevale nove rešitve, še ni dorečeno.

·          MOP namerava razširiti definicijo objekta (šotori, kontejnerji, nasipi in odkopi).

·          Odpraviti namerava delitev objektov glede na zahtevnost gradnje. Namesto tega namerava uvesti različne postopke dovoljevanja glede na stopnjo tveganja posameznega objekta z vidika prostora, gradbeno tehnične zahtevnosti objekta in okolja).

·          MOP nas prosi, da vsakdo iz svojega vidika (stroke) posreduje tiste bistvene zahteve, ki jih mora država zagotavljati pri postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

·          Za naslednji sestanek je napovedana tema “Vrste objektov in posegov in dovoljevanje”.

Na kratko ostalo iz diskusije:

·          Projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje:

·          Potrebno je zagotoviti, da projektant že v zgodnji fazi projekta pridobi zanesljivo informacijo o tem, katera soglasja in dovoljenja s področja varstva okolja bo potrebno za objekt pridobiti. Na MOP poudarjajo, da naj bi bile vse potrebne informacije o potrebnih soglasjih podane v predodločbi. S predodločbo bi investitor dobil pravno varnost za izvedbo investicije.

·          Potrebno je opredeliti potrebne podlage za projektiranje. Po mnenju MOP ni vedno potreben geodetski načrt, v Avstriji je možno projektirati na podatkih zemljiškega katastra, pri nas to običajno ni mogoče zaradi slabe pozicijske natančnosti zemljiško katastrskega prikaza. Ena od spremenljivk, ki pogojuje potrebno dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, je torej tudi ustreznost zemljiško katastrskega prikaza.

·          Izdelati bi bilo smiselno matriko, v kateri se opredeli postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja glede na gradbeno zahtevnost, okoljsko zahtevnost, urbanistično zahtevnost in geodetsko podlago.

·          Problem je zagotavljanje usposobljenosti in odgovornosti izdelovalcev poročil o vplivih na okolje. Obstaja možnost, da se pooblasti zunanjo organizacijo (izven ARSO), ki bo zagotavljala ustreznost in odgovornost izdelovalcev dokumentacije s področja varstva okolja (IZS), ARSO pa postane le revizijski organ.

·          Cilj mora postati objekt in ne zgolj projekt. Vsak objekt mora dobiti skrbnika (projektanta – odgovornega vodjo projekta), ki bo sprejel odgovornost za objekt. Odgovorni vodja projekta se mora čutiti kompetentnega, če sam nima vseh znanj, si mora zagotoviti vključitev ustreznih strokovnjakov.

·          Določeno stopnjo projektne dokumentacije in nadzora ter preverjanja bi morali zagotoviti tudi pri energetskih prenovah.

·          MOP predvideva uvedbo gradbenih komisij, ki bodo odločale o mejnih primerih. Pri tem bodo morale upoštevati načelo enakosti in sorazmernosti.

·          Seznanjeni smo bili s projektom e-graditev, ki naj bi zagotovil točko VEM na področju dovoljevanja gradenj. Vodilna mapa se bo vodila v elektronski obliki. Informacijski sistem bo zagotavljal, da se bodo vsi ključni podatki evidentirali v državne evidence.

Vpliv prostorskih aktov in pravnih režimov na izdajo gradbenega dovoljenja:

·          Problemi pri pridobivanju gradbenih dovoljenj ne bi bilo tako veliki kot so, če bi imeli kvalitetnejše prostorsko načrtovanje. Največ problemov se pojavi na področju okoljevarstvenih vprašanj prav v primerih, ko želijo investitorji v prostor umestiti investicije, ki niso bile prostorsko načrtovane (primer GSM postaj SŽ) ali pa želijo graditi/gradijo nekaj, kar prostorski akti ne dopuščajo.

·          Nedopustno je, da se posamezni pravni režimi, ki vplivajo na izdajo gradbenega dovoljenja, pojavljajo mimo postopka prostorskega načrtovanja.

·          V zakon bo potrebno jasno napisati, kaj država preverja pri prostorskih aktih lokalnih skupnosti (primer: možnost in ekonomičnost komunalnega opremljanja, vplivi na okolje, skladnost s strateškimi prostorskimi akti).

Javni interes na področju dovoljevanja:

Pri dovoljevanju je potrebno ugotoviti, kaj naj država pri izdaji gradbenega dovoljenja res preverja in nato nadzira, s ciljem zagotavljanja javnega interesa? Kaj je na primer javni interes na področju dovoljevanja posegov v prostor? Na ZAPSu ugotavljajo, da prav nobenega soglasodajalca ne zanima načrt razporeditve prostorov v tlorisu in ga torej nima smisla izdelovati v fazi izdaje gradbenega dovoljenja.