Priročniki Publikacije  

Jože Kočar, sekretar
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za notranji trg

Zakonodaja za gradbene proizvode predpisuje zahteve, ki jih morajo upoštevati gospodarski subjekti, kadar te proizvode dajejo na trg. Na ravni Evropske unije se od 1. julija 2013 v celoti uporablja Uredba 305/2011/EU, od 23. oktobra 2013 pa velja nov zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro-1).

1. Uredba 305/2011/EU

Namen Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (CPR) je odprava tehničnih ovir pri trgovanju z gradbenimi proizvodi znotraj Evropskega gospodarskega prostora. CPR namerava to doseči z naslednjimi osnovnimi elementi:

·         Sistem harmoniziranih evropskih tehničnih specifikacij

·         Enoten sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti gradbenih proizvodov (AVCP)

·         Enoten sistem priglašenih organov

·         Oznaka CE za gradbene proizvode.

Najbolj razširjene harmonizirane evropske tehnične specifikacije, torej evropski harmonizirani standardi, ostajajo še naprej podlaga za dokumente, izdane s strani proizvajalca. Druga možnost pa je pridobitev evropske tehnične ocene na zahtevo proizvajalca za proizvod, za katerega še ni harmoniziranih standardov.

Poudariti je potrebno, da uredba omogoča enoten sistem (metode) ocenjevanja ter deklariranja lastnosti (izjava o lastnostih), ne posega pa v sistem gradbenih predpisov držav članic. Zahteve za vgradnjo določijo zakonodajalci v državah članicah, pri tem pa se morajo držati enotnega tehničnega jezika, izraženega v harmoniziranih tehničnih specifikacijah.

1.1. Spremembe v primerjavi s staro zakonodajo

CPR daje podlago za zanesljive informacije o lastnostih gradbenih proizvodov; to naj bi dosegla z enotnim tehničnim jezikom, ki se nanaša na metode za ocenjevanje lastnosti. Namesto starega pristopa, ki je temeljil na skladnosti gradbenega proizvoda z zahtevami iz standardov ali drugih dokumentov (Izjava o skladnosti), sedaj proizvajalec zagotavlja zanesljivost lastnosti gradbenega proizvoda (Izjava o lastnostih).

1.2 Izjava o lastnostih

Proizvajalec z izdajo izjave o lastnostih prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z lastnostmi, ki jih navede. Informacije, ki jih je potrebno navesti, so v Dodatku ZA v harmoniziranem standardu (hEN) ali v ustreznem poglavju evropskega ocenjevalnega dokumenta (EAD).

V izjavi o lastnostih morajo biti navedene vse bistvene značilnosti gradbenega proizvoda tako, kot je to določeno v hEN ali EAD. Uredba zahteva, da se vsaj za eno ali več bistvenih značilnosti, ki so pomembne za predvideno uporabo, navede tudi lastnosti. Za bistvene značilnosti, za katere proizvajalec ne navede lastnosti, navede okrajšavo NPD (“lastnosti niso določene”).

Kadar je potrebno, mora proizvajalec skupaj z izjavo o lastnostih navesti tudi informacije o vsebnosti nevarnih snovi.

1.3 Oznaka CE in poenostavljeni postopki

Za vsak gradbeni proizvod, za katerega obstaja hEN, ali kadar proizvajalec zanj pridobi evropsko tehnično oceno (ETA), je potrebno pripraviti izjavo o lastnostih in ga označiti z oznako CE.

Za izdajo izjave o lastnostih in oznako CE je izključno odgovoren proizvajalec.

Uredba v 5. členu predvideva, kdaj lahko proizvajalec odstopa od obveznosti izdaje izjave o lastnostih. To je mogoče v posebej določenih primerih (individualna proizvodnja in vgradnja s strani proizvajalca, proizvodnja na gradbišču, proizvodi za objekte arhitekturnega ali zgodovinskega pomena).

Dodatne poenostavitve postopkov so možne v primerih, ko je proizvajalec mikro podjetje ali ko gre za proizvode, ki so proizvedeni individualno po naročilu v neserijski proizvodnji na podlagi posebnega naročila ter vgrajeni v posamezen določen gradbeni objekt. Tudi v teh primerih pa je, kadar je zahtevan strožji sistem (1+ ali 1), potrebno dodatno vključiti organ, priglašen za certificiranje proizvodov.

1.4. Harmonizirane tehnične specifikacije

V skladu s CPR so harmonizirane evropske tehnične specifikacije harmonizirani evropski standardi in evropski ocenjevalni dokumenti.

Harmonizirane evropske tehnične specifikacije za proizvode določajo enotne metode za ocenjevanje in potrjevanje lastnosti v povezavi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov, ki so zahtevane v državah članicah in ki omogočajo, da gradbeni objekti izpolnjujejo osnovne zahteve za objekte (mehanska odpornost in stabilnost, varnost v primeru požara, higiena, zdravje in okolje, varnost in dostopnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, trajnostna raba naravnih virov).

1.5. Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti (AVCP)

Sistem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti (sistem AVCP) pove, kakšna je stopnja vključenosti neodvisne tretje strani (priglašenega organa) pri ocenjevanju in preverjanju nespremenljivosti lastnosti proizvoda. Sisteme je za družine proizvodov določila Evropska komisija skupaj z državami članicami in jih objavila kot sklepe v Uradnem listu EU.

Vloga priglašenega organa pri različnih sistemih AVCP:

Sistem 1+: Certificiranje proizvoda, ki vključuje izdajo certifikata o nespremenljivosti lastnosti na podlagi določitve tipa proizvoda, začetnega pregleda proizvodnega obrata in tovarniške kontrole proizvodnje, stalnega nadzora in inšpekcijskega preskušanja vzorcev

Sistem 1: Certificiranje proizvoda, ki vključuje izdajo certifikata o nespremenljivosti lastnosti na podlagi določitve tipa proizvoda, začetnega pregleda proizvodnega obrata in tovarniške kontrole proizvodnje in stalnega nadzora

Sistem 2+: Certificiranje tovarniške kontrole proizvodnje, ki vključuje izdajo certifikata o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje in stalni nadzor

Sistem 3: Določitev tipa proizvoda na podlagi preskušanja tipa, izračuna, preglednice ali opisne dokumentacije

Sistem 4: Pri tem sistemu vse naloge izvede proizvajalec sam.

2. Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro-1)

2.1. Splošno o zakonu

Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro-1, Uradni list RS, št. 82/13) razveljavlja Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro, Uradni list RS št. 52/00 in 110/02 - ZGO-1). Zakon ureja dajanje na trg tistih proizvodov oz. sklopov proizvodov, ki so namenjeni za trajno vgradnjo v gradbene objekte in katerih lastnosti vplivajo na lastnosti gradbenih objektov.

Zakon predstavlja prilagoditev slovenske zakonodaje na področju dajanja gradbenih proizvodov na trg zahtevam evropskega pravnega reda, to je Uredbi (EU) št. 305/2011. Pri pripravi zakona so bile upoštevane tudi izkušnje pri uporabi starega zakona iz leta 2000.

2.2. Zahteve za gradbene proizvode, za katere ni harmoniziranih evropskih tehničnih specifikacij

Zakon najprej ureja določitev zahtev za gradbene proizvode, za katere ni harmoniziranih evropskih tehničnih specifikacij. V tem primeru mora proizvajalec, ki daje proizvod na trg, njegove lastnosti, povezane z bistvenimi značilnostmi, ki se nanašajo na osnovne zahteve za gradbene objekte in v okviru njegove predvidene uporabe, dokazati na podlagi naslednjih tehničnih specifikacij:

veljavnih slovenskih nacionalnih standardov, ali

slovenskega tehničnega soglasja, ali

drugih javno dostopnih tehničnih specifikacij, ki predstavljajo stanje tehnike in tehnologije.

Na podlagi navedenih tehničnih specifikacij je gradbeni proizvod lahko dan na trg tudi po sprejemu harmoniziranega standarda, vendar le do datuma zaključka sočasne veljavnosti, ki je naveden v objavi sklicev harmoniziranih standardov v Uradnem listu EU.

Zakon predpisuje vsebino izjave o lastnostih, obenem pa tudi to, kateri podatki morajo biti navedeni na ali ob samem proizvodu. S pripravo izjave o lastnostih proizvajalec prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi. Če gradbeni proizvod vsebuje nevarne snovi, proizvajalec skupaj z izjavo o lastnostih navede informacije o nevarnih snoveh. Proizvajalec zagotovi tudi, da so proizvodu priložena navodila in varnostne informacije v slovenskem jeziku.

Proizvajalec mora vzpostaviti postopke za ohranjanje navedenih lastnosti pri proizvodnji gradbenega proizvoda. Zahtevnost sistema AVCP (od 1+ do 4) se določi glede na vrsto in pomen gradbenih proizvodov, kar izhaja iz ustreznih sklepov Evropske komisije.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz 5. člena Uredbe 305/2011/EU, ki določa odstopanja od obveznosti izdaje izjave o lastnostih (individualna proizvodnja in vgradnja s strani proizvajalca, proizvodnja na gradbišču, proizvodi za objekte arhitekturnega ali zgodovinskega pomena), ima proizvajalec možnost, da izjave o lastnostih ne izda.

Informacije, ki spremljajo proizvod, vključno z informacijami o nevarnih snoveh, morajo zagotoviti tudi pooblaščeni zastopnik, uvoznik in distributer. Uvoznik mora imeti izjavo o lastnostih na voljo za nadzorne organe.

Upoštevati je potrebno tudi načelo vzajemnega priznavanja za primere, kadar se proizvodi že zakonito tržijo v drugih državah članicah. Postopke v zvezi z načelom vzajemnega priznavanja ureja Uredba (ES) št. 764/2008 in jih zakon določa v 3. členu.

2.3. Določbe, ki se nanašajo na harmonizirano področje gradbenih proizvodov

Zakon na podlagi zahtev Uredbe 305/2011/EU ureja objavljanje slovenskih standardov, ki privzemajo evropske harmonizirane standarde za gradbene proizvode in določa jezik izjave o lastnostih ter navodil in varnostnih informacij.

2.4. Organi za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti

V postopku za ohranjanje lastnosti gradbenega proizvoda mora proizvajalec glede na zahtevnost in namen uporabe gradbenega proizvoda vključiti neodvisno tretjo stranko, in sicer organ za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti (organ AVCP).

Zakon v tem poglavju predpisuje postopek za določanje organov AVCP in določa, da je ministrstvo, pristojno za trg, pristojno za priglasitev teh organov, kadar delujejo na harmoniziranem področju. Priglasitev pomeni, da ministrstvo obvesti Evropsko komisijo in države članice Evropske unije o določitvi, spremembah v zvezi z določitvijo in o razveljavitvi določitve organa, skupaj s podatki o vrsti in obsegu nalog.

2.5. Nadzor trga

V poglavju o nadzoru trga zakon določi organe, ki so pristojni za nadzor gradbenih proizvodov na trgu. Za te naloge sta določena dva organa. Inšpekcija, pristojna za trg, nadzoruje gradbene proizvode na trgu v splošnem, organ, pristojen za kemikalije, pa izvaja nadzor informacij o nevarnih snoveh v gradbenih proizvodih. V RS sta za ti področji pristojna Tržni inšpektorat RS in Urad za kemikalije RS.

Določeno je, kakšna so pooblastila inšpektorjev, kaj zajemajo ukrepi v povezavi s formalno neskladnostjo gradbenih proizvodov, kritje stroškov inšpekcijskega postopka in kazenske določbe.