Priročniki Publikacije  

mag. Barbara Škraba Flis, univ.dipl.inž.grad.
Generalna sekretarka IZS

 

 

Letni cilji zbornice so zapisani v planu dela za leto 2014, ki ga je sprejela skupščina zbornice na 33. redni seji skupščine dne 17. decembra 2013. Zaradi aktualnih dogajanj v stroki in družbi, povezanih s številnimi in raznovrstnimi težavami posameznikov in družb, ki delujejo na področju gradbeništva, si je zbornica tekom leta zadala dodaten cilj, in sicer izvajanje aktivnosti za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva.

Delo je kot običajno potekalo v okviru organov, delovnih teles, odborov, projektnih in delovnih skupin zbornice, matičnih sekcij posameznih strok in služb zbornice.

Za leto 2014 zastavljeni cilji so bili v veliki meri doseženi. Ob upoštevanju dodatno zastavljenega cilja celo preseženi.

Na zbornici smo aktivnosti osredotočili na pet področij, ki smo jih ocenili kot najpomembnejša za delovanje članov in varstvo javnega interesa:

OŽIVITEV IN RAZVOJ SLOVENSKEGA GRADBENIŠTVA

V okviru naše pobude za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva smo uspešno povezali vse vidnejše akterje v gradbeni panogi. Združeni v Zbor za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva smo v času pred državnozborskimi volitvami pripravili ter podpisali najprej memorandum in nato tik pred koncem leta še program dela za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva. Oba smo predstavili gospodarstvu, politiki in medijem (na tiskovnih konferencah, zboru na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in posvetu v Državnem svetu Republike Slovenije), kjer smo poželi dobršno mero pozornosti. Skupaj s partnerji si aktivno prizadevamo za njegovo uresničitev, pri čemer na zbornici vodimo tudi pisarno Zbora. Več vsebin iz memoranduma je bilo vključenih v koalicijsko pogodbo, med njimi tudi energetska prenova stavb in ureditev področja javnega naročanja, kot dve izmed pomembnejših nalog nove vlade. Hkrati smo uspeli vzbuditi zavedanje o pomembnosti investicij kot inštrumenta za gospodarsko rast in nova delovna mesta, torej za izhod iz krize. Partnerji Zbora smo vključeni v postopek priprave nove javno-naročniške zakonodaje kot tudi novele zakona o graditvi objektov. Trenutno z Državnim zborom Republike Slovenije usklajujemo termin skupne seje odborov za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarstvo, ki naj bi obravnavala program dela za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva. Na IZS smo se odločili spodbuditi javno strokovno razpravo o energetski prenovi stavb in vplivati na pripravo dolgoročne strategije energetske prenove stavb v Republiki Sloveniji, zato 10. aprila 2015 organiziramo strateški forum na to temo.

UREDITEV POGOJEV ZA DELOVANJE POOBLAŠČENIH INŽENIRJEV

Tudi v letu 2014 smo te aktivnosti v znatni meri usmerili v področje javnega naročanja. Komisija za javno naročanje je v prvih šestih mesecih svojega delovanja največ časa posvetila izdelavi Smernice za javno naročanje inženirskih storitev, ki smo jo pripravili za Ministrstvo za finance, kot pripravljavca predpisov s področja javnega naročanja. Poleg tega smo med člani izvedli anketo o vrednotenju inženirskih storitev v postopkih javnega naročanja, sosednje inženirske zbornice smo zaprosili za pojasnila o njihovem sistemu javnega naročanja, pregledali in analizirali smo hrvaško smernico za javno naročanje inženirskih storitev, analizirali smo zapisnike o odpiranju ponudb in sklepe o izbiri za javna naročila inženirskih storitev, razpisana v drugi polovici lanskega leta in ne-nazadnje organizirali predstavitev italijanskega dekreta o določitvi cen inženirskih storitev pri javnih naročilih, katerega so se udeležil predstavniki ministrstev, Državne revizijske komisije, Računskega sodišča, več javnih naročnikov ter ponudniki. Na podlagi vsega tega smo pripravili naš predlog sprememb zakonodaje o javnem naročanju, v katerem predlagamo prenos obstoječih pravil in praks (Avstrije in Italije) v naš pravni red, in ga Ministrstvu za finance predstavili in predali v novembru. Nov zakon o javnem naročanju mora biti sprejet najkasneje aprila 2016, pri čemer si je vlada zastavila bolj ambiciozen cilj, d aga bo sprejela do konca leta 2015. To pa pomeni, da bo v javni obravnavi še pred poletjem.

Predstavniki IZS so bili dejavni tudi v delovnih skupinah Ministrstva za infrastrukturo in promet za pripravo sprememb prostorske in gradbene zakonodaje. Le te so bile zelo aktivne v prvi polovici leta in zadnja dva meseca leta. V vmesnem času je ministrstvo pripravljalo zakon o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, do katerega smo bili kot stroka zelo kritični in smo mu tudi uspešno nasprotovali. Uradna stališča IZS so bila za te potrebe izoblikovana tudi s pomočjo posvetov in okroglih miz, ki smo jih organizirali.

Na področju geodetskih storitev in dejavnosti smo Geodetsko upravo Republike Slovenije opozorili na neskladnosti veljavnih zakonov ter ji posredovali ter predstavili pobudo za spremembo Zakona o geodetski dejavnosti, ki bi doprinesla k večji kakovosti predvsem katastrskih storitev.

 

DVIG KAKOVOSTI INŽENIRSKIH STORITEV

 

Pripravili in izdali smo več izdelkov dobre inženirske prakse:

·         Navodila MSE: Pregled napajalnih sistemov za polnilne postaje električnih avtomobilov, izdaja v elektronski obliki,

·         Priročnika zasilne/nujnostne razsvetljave: centralni napajalni sistem in evakuacijske poti in drugi nameni, MSE, izdaja v elektronski obliki,

·         tri smernice s področja požarne varnosti: Smernica za gradbene ukrepe varstva pred požarom v industrijskih stavbah (prevod MIndBauRL), Smernica o požarnovarnostnih zahtevah za prezračevalne naprave (prevod M-LüAR) in Smernica o požarnovarnostnih zahtevah za gradbene elemente s 60-minutno požarno odpornostjo v lesenih konstrukcijah (prevod M-HFHHolzR), MST,

·         na našo pobudi in na podlagi prevoda, ki smo ga zagotovili, je Slovenski inštitut za standardizacijo sprejel SIST EN 16310 - Inženirske storitve - Izrazi za opisovanje inženirskih storitev za stavbe, infrastrukturo in industrijske objekte.

Izvedli smo 27 prostovoljnih izobraževanj. 16 načrtovanih izobraževanj je odpadlo, od tega tri zato, ker so bila vezana na sprejem predpisov, preostala pa zaradi premajhnega števila prijav. Načrtovanega cilja izvedbe 40 izobraževanj tako nismo dosegli, po enoletnem lanskem dvigu je ponovno padlo število udeležencev, kar lahko pripišemo dodatno poslabšanemu stanju v sektorju gradbeništva.

Nadaljevali smo z v letu 2013 vzpostavljeno lastno produkcijo spletnih izobraževanj, ki jih objavljamo na spletnem portalu izs.mitv.si in katerih ogled je za člane brezplačen. Poleg spletnih izobraževanj na spletnem portalu objavljamo posnetke zanimivih strokovnih dogodkov, ki so dostopni širši javnosti. V 2014 smo jih objavili 14.

Zbornica je bila organizator, soorganizator ali partner več kot 15. strokovnih dogodkov - konferenc, posvetov, delavnic in okroglih miz, med njimi tudi Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva in posveta v Državnem svetu RS.

Oktobra smo na ne tradicionalen način izvedli tradicionalni dan inženirjev. Potekal je v Idriji in obsegal ogled slovenske tehnične dediščine (Klavže na reki Belci in Idrijskega kamšta) ter proizvodnje uspešnega podjetja Kolektor Group d.o.o.. Ob sodelovanju slednjega smo prvič podelili nagrado Jožefa Mraka za inovativnost na področju graditve objektov.

 

ETIČNO IN ODGOVORNO DELOVANJE POOBLAŠČENIH INŽENIRJEV

 

Število prijav disciplinskemu tožilcu je bilo v letu 2014 na ravni iz leta 2013. Disciplinski tožilec je obravnaval 44 prijav zoper 63 oseb (6,8 % več kot v letu 2013). Disciplinski komisiji je podal 24 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka (enako kot v letu 2013), 31 prijav je zavrgel, v osmih primerih se do konca leta še ni odločil. Disciplinska komisija je obravnavala 24 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka; 16 postopkov je na prvi stopnji zaključenih, 8 jih je še v postopku. Disciplinsko sodišče je prejelo 6 pritožb na sklepe disciplinske komisije in o njih še ni odločilo. V štirih primerih so člani sprožili upravni spor (1 primer iz 2012, 1 iz 2013 in 2 iz 2014), sodišče pa še ni odločilo. Poleg pripada novih prijav so disciplinski organi nadaljevali z obravnavo 17 zadev iz leta 2013 (9 disciplinski tožilec, 8 disciplinska komisija), po ene zadeve iz leta 2012 in 2011 ter 15 zahtev zoper neplačnike.

 

VPETOST V EVROPSKI PROSTOR

 

Je zaradi politik in predpisov na področju javnih naročil in graditve, ki nastajajo že na evropskem nivoju (evropska komisija in parlament) zelo pomembna. Drugo leto smo predsedovali Evropskemu svetu inženirskih zbornic (ECEC) ter bili aktivni v WFEO, ECCE, CLGE in Inženirski iniciativi za regionalno sodelovanje. Evropski svet inženirskih zbornic je ob odprtju pisarne v Bruslju meseca marca evropski javnosti predstavil memorandum “Inženirji gradimo Evropo”, s katerim je želel pokazati na pomembnost inženirjev v družbi in njihovo vključevanje v postopke priprave politik in predpisov, oktobra pa je v sodelovanju z ECCE in FEANI organiziral 2. Evropski inženirski dan z naslovom “Mobilni inženirji gradimo inovativno Evropo” s podtemama zagotavljanje kakovosti in mobilnost ter z njo povezana regulacija. Le tej je Evropska komisija v 2014 posvetila projekt imenovan Transparency Iniciative, v okviru katerega je ugotavljala upravičenost nacionalnih poklicnih regulacij, med njimi poklica pooblaščeni inženir. S pomočjo Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve smo bili pri tem aktivni tudi na evropskem nivoju. Predstavnikom Evropske komisije smo pojasnjevali, zakaj imamo takšno ureditev kot jo imamo in kako deluje ter utemeljevali njeno potrebnost. Napovedali smo spremembe z novelo zakona o graditvi objektov in nakazali smer le teh. Zaključnega poročila Evropska komisija še ni izdala, čeprav naj bi ga do konca leta.

AKTI ZBORNICE

Noveli statuta in disciplinskega pravilnika nista bili pripravljeni, saj so različni pogledi upravnih odborov matičnih sekcij na izhodišča, ki jih je potrdil upravni odbor zbornice decembra 2013, terjala dodatna usklajevanja. Le ta so bila zaključena s potrditvijo novih izhodišč meseca novembra.